Ob prazniku dela: Vsi zaposleni, kadra pa še vedno premalo

Ob letošnjem mednarodnem prazniku dela, ko obeležujemo izbojevan osemurni delovnik, se trg dela zaradi strukturnih silnic in zgodovinskih premikov spreminja hitreje kot kdaj koli. V Sloveniji – kot drugod po Evropi in svetu – je stopnja brezposelnosti kljub skrbem glede recesije na rekordno nizki ravni, delavci pa ob rastočih življenjskih stroških vse glasneje zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Osemurni delovnik se mnogim po svetu, ki so imeli med pandemijo več časa za premislek, danes zdi malce predolg.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je marca in februarja znašala 3,2 odstotka, kar pomeni, da je bilo brez dela približno 32 tisoč prebivalcev (starih od 15 do 74 let), kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Registriranih brezposelnih je bilo v marcu dobrih 50 tisoč, kar je skoraj 17 odstotkov manj kot leto dni prej, pa ugotavljajo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ).

V letu 2022 je bilo brezposelnih v povprečju 41 tisoč, kar je rekordno nizka raven, medtem ko je bilo delovno aktivnih prav tako rekordnih 986 tisoč prebivalcev.

Prazen kadrovski bazen?

Visoka stopnja zaposlenosti in nizka stopnja brezposelnosti pomenita, da delodajalci le s težavo pridejo do kvalitetnega kadra, zato morajo delavce – zlasti visoko kvalificirane – premamiti tako z dovolj visokimi plačami kot z drugimi ugodnostmi. Med temi izstopajo delo od doma oziroma hibridno delo, ki je razmah doživelo med pandemijo koronavirusa, možnost skrajšanega delovnega časa, predvsem mlajšim zaposlenim pa sta vse bolj pomembna vključenost na delovnem mestu in občutek, da s svojim delom nekaj prispevajo.

Za določene deficitarne poklice v Sloveniji kadra preprosto ni in ga po mnenju kadrovnikov, s katerimi smo govorili v prejšnjem mesecu, verjetno ne bo več. Zato je vse pogostejše novačenje iz tujine, a tudi tu v Sloveniji pogosto naletimo na težavo: Iskalci zaposlitve iz držav regije Adria svoje priložnosti iščejo v drugih državah Evropske unije (EU), Slovenija pa je za njih kvečjemu "vmesna postaja". K temu ne pripomore kompleksna in pogosto dolgotrajna birokracija, ki je potrebna za pridobitev delovnega dovoljenja.

Rast plač, dvig minimalke

Delavci so v zadnjem letu svoje dobro pogajalsko izhodišče tudi s pridom izkoristili – kar je bilo ob vrtoglavih položnicah za plin in elektriko v lanskem letu nemara neizogibno. Plače v javnem sektorju so se aprila dvignile že drugič v zadnjega pol leta, vlada pa napoveduje tudi celovito reformo plač v javnem sektorju, ki bo med drugim najnižji plačni razred izenačila z minimalno plačo.

Tudi minimalna plača se je z začetkom leta dvignila za sto evrov; v neto znesku tako znaša okrog 870 evrov, bruto pa dobrih 1.074 evrov. "Gre za najvišji skok minimalne plače v zadnjem desetletju," je dvig pospremil minister za delo Luka Mesec. Slovenija ima najvišjo minimalno plačo med državami regije Adria.

Z minimalno plačo se dviga tudi minimalni regres, ki bo v letu 2023 znašal najmanj 1.203 evre, kolikor bodo prejeli javni uslužbenci. V zasebnem sektorju mnogi delodajalci sicer napovedujejo višje regrese od minimalnega.

'Fluiden' trg dela ni enosmerna cesta

Če so starejše generacije še navajene svetovati svojim otrokom, da "naj se držijo" službe, ko enkrat sprejmejo zaposlitev za nedoločen čas, se ta miselnost vse manj prijema mlajših generacij, ki jim delodajalci že od vstopa na trg delovne sile ponujajo "fluidne" delovne pogoje.

O časih, ko je bilo prekarno delo "praktično normativ", nam je pred nekaj dnevi govoril novi vodja inšpektorata za delo Luka Lukič, ki se je v mlajših letih naposlušal razlag o preseganju zastarelih socialističnih sistemov in o tem, da trg potrebuje fleksibilno delovno silo. S tem "so vzgojili generacijo ljudi, ki so prepričani, da je delovni odnos fluiden. Ampak to gre v obe smeri. Zdaj ko je manko delovne sile, smo priča nasprotnim trendom. Podjetja bi tuje delavce nase najraje vezala za pet ali več let. Kaj pa fluidnost?"

Na generacijsko spremembo v odnosu do dela je v intervjuju za Bloomberg Adria konec februarja opozorila tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

"Slovenci neradi menjajo zaposlitve, ko dobijo službo za nedoločen čas – vsaj malo starejša generacija. Sedaj pa opažamo, da so postali bolj fleksibilni, kar se tega tiče – sledijo višjim zaslužkom, ker imajo možnost izbire. Posledično delodajalci skušajo obdržati zaposlene z višjimi plačami ali boljšimi pogoji, kot je recimo skrajševanje delovnega časa," je dejala.

Bloomberg

 

'Redno plačilo' ni ugodnost za delavca, temveč obveznost delodajalca

Inšpektorat za delo pod vodstvom Lukiča po desetletjih podhranjenosti skuša okrepiti svojo kadrovsko sliko, opažajo pa, da kljub ugodni tržni dinamiki za delavce število prijav kršitev narašča, zlasti na področju delovnih razmerij. Teh je toliko, pravi Lukič, da je nemogoče vse pravočasno obravnavati.

Ključno je, "da se spremeni širša percepcija. Če se bo nam kot družbi zdelo normalno, da se delodajalci oglašujejo, da delavcu nudijo redno plačilo, ne bomo prišli daleč. Seveda jo nudi, saj je to zakonska obveznost," poudarja prvi mož inšpektorata.

Mnogi delodajalci se zavedajo, da je dobrega delavca težko dobiti; pri takih delodajalcih po Lukičevem mnenju prisotnost inšpektorata ni tako potrebna, medtem ko nekateri delodajalci odnos z delavcem še vedno vidijo kot odnos med lastnikom in lastnino. "Noben zaposleni ni zaposlen, ker mu delodajalec dela uslugo, njega delodajalec potrebuje," pravi.

Nova – stara fronta delavskega boja

V zadnjem letu so po svetu odmevali rezultati več raziskav, ki kažejo, da krajši delovni čas ne vpliva bistveno na produktivnost zaposlenih, medtem ko opazno izboljša njihovo počutje in zdravje.

Ministrstvo za delo je oktobra lani napovedalo uvedbo sheme skrajšanega delovnega časa, ki predvideva krajšanje delovnega časa zaposlenih in državne subvencije za podjetja v primeru izrednih razmer, kot je bila nedavna pandemija. S tem naj bi se izognili odpuščanjem v času kriz.

Boj za krajši delovnik tako ostaja ena od prioritet delavskega boja tudi več kot stoletje po demonstracijah za osemurni delovnik, ki so se 4. maja 1886 na trgu Haymarket v Chicagu končala v spopadu množice protestnikov s policijo. Morda bo tokrat boj potekal v znamenju socialnega dialoga in empiričnih dognanj, ki jih imamo v t. i. podatkovni družbi in družbi znanja vse več, čeprav je zadnje mesece znova vroče na ulicah od Pariza do Londona, kjer se v luči nepriljubljene pokojninske reforme in rezov v javne izdatke morda obeta leto stavk.

Bloomberg

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar