.webp){kind=icon}
Povprečna bruto plača je znašala 2.208 evrov, neto pa 1.434 evrov. Zvišanje je bilo bolj izrazito v zasebnem sektorju kot v javnem. Še vedno visoka jedrna inflacija, je eden od ključnih vzrokov za rast plač. A, kljub temu, da je trg dela pregret, se gospodarstvo znatno umirja, na kar so zadnji opozorili pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob visoki brezposelnosti in višjih plačah, pa na trgu dela tudi primanjkuje kadrov.
Brezposelnost v Sloveniji in Evropi je na najnižji ravni doslej. Povprečna plača se je po zadnjih podatkih statističnega urada Slovenije maja, v primerjavi z aprilom, dvignila. Bruto plača je znašala 2.208 evrov, neto pa 1.434 evrov. Zvišanje je bilo bolj izrazito v zasebnem sektorju kot v javnem. Še vedno visoka jedrna inflacija, je eden od ključnih vzrokov za rast plač. A, kljub temu, da je trg dela pregret, se gospodarstvo znatno umirja, na kar so zadnji opozorili pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob visoki brezposelnosti in višjih plačah, pa na trgu dela tudi primanjkuje kadrov.
Raziskava agencije Manpower, ki so jo opravili med 300 podjetji v Sloveniji, je pokazala, da so tri četrtine vseh anketiranih delodajalcev že dvignili plače. Kar 26 odstotkov vseh anketiranih delodajalcev pa dvige plač še načrtuje.
V raziskavi je sodelovalo 300 različno velikih podjetij iz Slovenije. Na vprašanja so odgovarjali kadrovniki in vodstveni kadri iz podjetij v proizvodnji, trgovini na drobno in veleprodaji, transportu in logistiki, računovodskih storitvah, telekomunikacijah in elektroniki, avtomobilski industriji, zdravstvu in farmaciji, gradbeništvu, strojništvu, finančnem sektorju, medijih, znanosti in izobraževanju ter drugih dejavnostih.
"Med tistimi, ki so zvišali plače, jih je največ zvišalo za pet do deset odstotkov. Sledijo tisti delodajalci, ki so plače zvišali za do pet odstotkov, manjši delež pa je tistih, ki so višali za od 11 do 19 odstotkov," je za Bloomberg Adria TV povedala Ksenja Osolnik iz Manpowerja. V skupini teh, ki so najbolj dvignili plače, izstopa panoga medijev in marketinških storitev, stiki z mediji in bančništvo, pa tudi trgovini na dobro, veleprodaja in avtomobilska industrija.
Med glavnimi razlogi za dvige plač zaposlenim, ki so jih navajali v podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, so inflacija, visoki življenjski stroški, zadrževanje zaposlenih in dvig minimalne plače.
Kritično pomanjkanje kadrov na trgu dela
Nizka brezposelnost prinaša tudi velika strukturna neskladja na trgu dela, opozarja Osolnik. Povedano drugače: na trgu dela beležijo kritično pomanjkanje delavcev v nekaterih dejavnostih. Zaradi šibke demografske slike se pri zaposlovanju v Sloveniji še bolj krepi pomen zaposlovanja tujcev. Zavod za zaposlovanje zabeležil največ veljavnih delovnih dovoljenj do sedaj in trend kaže, da lahko pričakujemo nadaljnjo rast, pojasnjuje Osolnik. "Delodajalci namreč to vrzel med ponudbo in povpraševanjem zapolnjujejo predvsem s kadri iz Zahodnega Balkana in v zadnjem času tudi iz Azije," je še dodala.
V Sloveniji po podatkih Manpowerja kronično primanjkujejo gradbeni delavci, zdravstveni delavci, delavci v gostinstvu, delavci v logistiki in predelovalni dejavnosti. "Po naših izkušnjah slovenski delodajalci predvsem želijo izkušene kandidate s specialnimi znanji, ki bodo kmalu po prihodu v Slovenijo na svojem delovnem mestu sposobni opravljati samostojne in odgovorne naloge," razlaga Osolnik. Pri morebitnem uvažanju delovne sile s Filipinov opozarja, da se bo tega projekta treba lotiti z veliko mero odgovornosti, da ne bi prihajalo do morebitnih zlorab. Podjetja bodo prav tako morala ponuditi t.i. lokacijske pakete za zaposlene, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, kar pomeni učenje angleščine, možnost selitve za družino ali stanovanje.
Kaj bo s plačami v bodoče?
Kronično pomanjkanje kadrov je povezano tudi z visoko stopnjo fluktuacije. Ta je bila najvišja v strojništvu, turizmu in gostinstvu, raziskavah, medijih, marketinških in piar storitvah, avtomobilski industriji, zdravstvu in farmaciji ter gradbeništvu. Več kot polovica delodajalcev je odgovorila, da so bili glavni razlogi za odhode boljše plače v konkurenčnih podjetjih.
V Manpowerju pravijo, da se dvigi plač, v primerjavi s prvim polletjem, vendarle umirjajo. Približno 80 odstotkov delodajalcev ne načrtuje sprememb plač v drugi polovici leta. Več anketiranih namerava zaposlovati kot odpuščati. "Namere zaposlovanja po naših podatkih ostajajo enake kot v prvem polletju in za zdaj ne nakazujejo ohlajanja trga zaposlovanja," je še zaključila Osolnik.
