Spremembe pri zaposlovanju Srbov; kmalu pri nas tudi azijski delavci?

Slovenija je leta 2019 sklenila sporazum o zaposlovanju z dvema državama s področja Zahodnega Balkana, od koder tradicionalno prihaja največ tujih delavcev – Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Ker so se v praksi pokazale nekatere pomanjkljivosti, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravili predloge izboljšav. Ob tem so glede sklepanja novih sporazumov že v kontaktu z nekaterimi državami, tudi iz Azije.

Tovrstne sporazume je država sklenila, ker delodajalci na nekaterih področjih ne uspejo pridobiti ustrezno kvalificiranega kadra na notranjem trgu Evropske unije (EU). Tako lahko Srbi in Bosanci na delo v Slovenijo pridejo zgolj na podlagi sporazuma. Slednji celovito ureja pogoje in postopke zaposlovanja, izdaje in podaljšanja dovoljenja za zaposlitev, razen določenih izjem. Tako lahko na primer delavec iz Srbije pri nas dela brez omenjenih dovoljenj, če ima v Sloveniji urejeno prebivanje.

Po novem tudi Slovenci na delo v Srbijo

Največja novost, ki jo predvideva pobuda o sklenitvi novega sporazuma o zaposlovanju med Slovenijo in Srbijo, je vzajemnost. Ker je sedanji sporazum urejal le zaposlovanje srbskih delavcev, je Srbija izrazila željo, da bi se sporazum uporabljal vzajemno – tudi za zaposlovanje slovenskih delavcev v Srbiji. Podatkov o zaposlovanju slovenskih državljanov v Srbiji na ministrstvu sicer ne zbirajo.

Druga ključna sprememba se nanaša na problematiko enoletne vezanosti delavca na delodajalca, pri katerem je delavec pridobil dovoljenje za zaposlitev. V skladu z veljavnim sporazumom mora namreč biti prvo leto zaposlitve delavec migrant zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku. Z novim sporazumom se predlaga možnost zamenjave delodajalca že v prvem letu zaposlitve in pridobitve novega delovnega dovoljenja.

Zaradi boljšega informiranja delavcev o njihovih pravicah in obveznostih, ki jih vsebuje pogodba o zaposlitvi, so predlagali tudi, da se pogodba o zaposlitvi delavcu zagotovi v jeziku, ki ga razume, oziroma v uradnih jezikih pogodbenic.

Prav tako bi se dovoljenje, izdano po sporazumu, po novem vročilo delavcu prek službe za zaposlovanje v Srbiji. V dosedanji praksi se je dovoljenje vročilo delodajalcu, ki bi ga moral izročiti delavcu, do česar pa velikokrat ne pride. "Dovoljenje, izdano po sporazumu, je poleg pogodbe o zaposlitvi ključni dokument, ki izkazuje delavčev delovnopravni status v drugi pogodbenici. Zato je treba zagotoviti, da delavec razpolaga z njim," pojasnjujejo na MDDSZ.

Slovenska stran bo v okviru pogajanj dodatno predlagala tudi spremembo določbe iz obstoječega sporazuma, ki od delavca migranta zahteva vključitev v evidenco brezposelnih oseb. Ta obveznost kandidata za zaposlitev sili v prekinitev morebitnega delovnega razmerja, pri čemer se lahko na ustrezno dokumentacijo za zaposlitev čaka tudi več mesecev. S tem se potiska kandidata za zaposlitev v brezposelnost, zato predlagajo drugačen sistem beleženja migracijskih tokov med državama, in sicer po vzoru evidence iskalcev zaposlitve. Vpis v tovrstno evidenco namreč ne zahteva prekinitve delovnega razmerja.

MDDSZ: 'Smo že v kontaktu z nekaterimi drugimi državami'

Čeprav število delovno aktivnih tujih državljanov pri nas narašča, so potrebe slovenskih delodajalcev še vedno večje od povpraševanja. Tako je že vsaka sedma delovno aktivna oseba tuji državljan. Med letoma 2010 in 2022 se je njihov delež dvignil za 7,1 odstotne točke, s 56.600 na 130.300 oseb.

"Na MDDSZ se zavedamo tako aktualnih potreb delodajalcev kot tudi dejstva, da se področje Zahodnega Balkana pospešeno demografsko prazni," pravijo na ministrstvu. Kot smo že poročali, nas sosednje države prehitevajo pri pridobivanju tuje delovne sile. Po besedah ministrstva sicer intenzivno iščejo alternativne rešitve.

"Tudi v smeri sklepanja morebitnih novih sporazumov z državami izven balkanskega območja, glede česar smo že v kontaktu z nekaterimi državami, tudi iz Azije," pravijo. Podpirajo tudi ustrezen razvoj in krepitev slovenske diplomatsko-konzularne mreže, kar je primarno v pristojnosti ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Tako so prisluhnili Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki prav tako meni, da je za uspešnejše zaposlovanje tujcev iz bolj oddaljenih držav nujno pristopiti k sklenitvi bilateralnih sporazumov na področju socialne varnosti in okrepiti mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v teh državah. Čeprav se slovenski delodajalci po informacijah GZS še vedno najraje ozirajo po delavcih z Balkana, se ta kadrovski bazen postaja prazni, zato se povečuje zanimanje tudi za bolj oddaljene države, kot so na primer Filipini.

Hrvaška v prvem trimesečju izdala desetkrat več dovoljenj

Tako pri nas kot pri naših južnih sosedih je prva država po število tujih delavcev Bosna in Hercegovina. V prvih treh mesecih je Slovenija skupno izdala 4.571 dovoljenj, od tega skoraj petino Bosancem. Hrvati so izdali skoraj desetkrat več dovoljenj v prvem trimesečju, in sicer dobrih 43 tisoč. V Sloveniji se ponekod pridobivanje potrebnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev vleče več mesecev, na Hrvaškem pa je pridobitev kadra s Filipinov urejena v nekaj tednih.

"Običajno gre pri zaposlovanju tujcev za sezonsko povpraševanje, saj je največje predvsem v pomladanskih in jesenskih mesecih," opažajo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Največ delovnih dovoljenj od začetka zbiranja podatkov je bilo izdanih leta 2010, in sicer več kot 40 tisoč, kažejo podatki ZRSZ. Potem je število do leta 2016 strmo upadalo – takrat je bilo izdanih zgolj sedem tisoč dovoljenj. Nato je število ponovno naraščalo, tako da je bilo lani izdanih 21.775 dovoljenj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar