.webp){kind=icon}
Rastoče cene življenjskih potrebščin še naprej pritiskajo na prihodke evropskih gospodinjstev, delavci v mnogih evropskih državah pa zato zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Stavke v več sektorjih gospodarstva so že v decembru ohromile Združeno kraljestvo in ne kažejo znakov umirjanja, francoski sindikati so proteste proti novi pokojninski reformi napovedali za danes.
Tudi Slovenija je v novo leto vstopila s pogajanji med vlado in nekaterimi sindikati v javnem sektorju. Vlada premierja Roberta Goloba se je s sporazumom izognila stavki zdravnikov in zobozdravnikov, višje plače so obljubili tudi vzgojiteljem v vrtcih in sodnikom. Stavkali so celo pacienti, ki so nezadovoljni s slovenskim zdravstvenim sistemom, višje plače pa zahtevajo tudi drugi zdravstveni delavci in občinski redarji.
V letu 2023 "prihaja idealen čas za stavke", meni redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Maks Tajnikar, saj so lani celo leto z rastjo inflacije padale realne plače. Inflacija se po njegovem mnenju še ne bo tako hitro umirila, medtem pa zaposlenost v večini evropskih držav ostaja na zgodovinsko visoki ravni, in sicer predvsem zaradi obujanja gospodarstva po pandemiji.
STA
Združeno kraljestvo
Na Otoku že od začetka decembra stavkajo ali napovedujejo stavke zdravstveni delavci, javni uslužbenci, učitelji in delavci v transportu. To povzroča prekinitve in zamude v železniškem in letalskem prometu, dostavi poštnih pošiljk in v bolnišnicah, sindikati v teh sektorjih pa zahtevajo dvig plač v skladu z inflacijo. Število izgubljenih delovnih dni zaradi stavk je bilo v drugi polovici leta 2022 najvišje od leta 1989/1990, in sicer 1,6 milijona delovnih dni, kažejo podatki državnega urada za statistiko (ONS).
Sindikat strojevodij Aslef je svoje člane v torek pozval k stavki, ki se bo zgodila 1. februarja in po vsej verjetnosti ohromila železniški promet. Na isti dan bo na ulice odkorakalo sto tisoč javnih uslužbencev, največ iz državnega urada za delo in pokojnine. Prejšnji vikend so zaradi prenizkih plač stavkali tudi delavci v škotski tovarni podjetja Diageo, ki izdeluje viskije znamke Johnnie Walker.
V letu 2022 so stavke večkrat prizadele svetovna pristanišča. Medtem ko je bilo leta 2021 tovrstnih stavk osem, jih je bilo lansko leto po podatkih svetovalnega podjetja za pomorsko varnost Crisis24 kar 38. Poleg odhodov voznikov tovornjakov v južnokorejskem Busanu se je več stavk zvrstilo tudi v evropskih pristaniščih, na udaru je bil predvsem britanski Felixstowe.
Največja delavska mobilizacija v zadnjih 30 letih pritiska na konservativno vlado premierja Rishija Sunaka, ki želi omejiti državne izdatke, s čimer v javnomnenjskih anketah izgublja podporo, medtem pa se krepi opozicijska laburistična stranka (Labour Party, angl.).
Inflacija v Združenem kraljestvu je v decembru padla že drugi mesec zapored, na še vedno visokih 10,5 odstotka.
Francija
Glavni sindikati v Franciji danes začenjajo s stavko in protesti proti pokojninski reformi, ki jo je prejšnji teden napovedala vlada predsednika Emmanuela Macrona. Najbolj razburja dvig minimalne upokojitvene starosti z 62 na 64 let do leta 2030.
"Pokojninski sistem ni v nevarnosti, nič ne opravičuje tako brutalne reforme," je po srečanju z drugimi delavskimi organizacijami dejal vodja zmernega sindikata CFDT Laurent Berger.
Francija ima eno najnižjih efektivnih upokojitvenih starosti med primerljivimi državami, izdatki za pokojnine pa predstavljajo približno četrtino državnega proračuna, kar je precej več od povprečja OECD. Vlada ukrep zagovarja kot nujen za ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema in javnih financ.
Današnje stavke bodo začasno omejile pošiljke pogonskih goriv iz francoskih rafinerij, večina katerih je v lasti naftnih velikanov Exxon in Total, je poročal Bloomberg.
V Sloveniji stavka predvsem javni sektor
Sloveniji je kot mnogim drugim državam ostalo še precej inflacijskega naboja, meni Tajnikar, predvsem zaradi "enormnega zadolževanja državnega proračuna", nespretne regulacije cen energentov in visoke vključenosti v mednarodno blagovno menjavo. Prav visoke cene blaga najbolj vplivajo na prebivalstvo, dodaja.
Decembra je inflacija v Sloveniji po podatkih statističnega urada (Surs) znašala 10,3 odstotka, kar je nad evropskim povprečjem za ta mesec (9,2 odstotka).
Vlada pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja ostaja znotraj finančnih okvirov, ki so jih napovedali že jeseni lani, je na novinarski konferenci dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Ta okvir določa, da se za plače v javnem sektorju letos in prihodnje leto lahko nameni stoodstotna vrednost inflacije v letu 2022 oziroma 611 milijonov evrov. "Niti evro nismo šli prek napovedanega," pravi ministrica.
Del sindikatov javnega sektorja zahteva ureditev plačnih nesorazmerij oziroma prenovo plačnega sistema, sicer so za 24. februar napovedali protestni shod za dostojno plačilo, piše Slovenska tiskovna agencija (STA).
"V urejeni državi – ne vem, ali kje sploh obstaja, zagotovo pa to ni Slovenija – bi imeli v javnem sektorju plačni sistem, pri katerem bi plače javnih uslužbencev vsaj delno, pravočasno in hkrati sledile inflaciji pri vseh poklicih in vseh plačnih razredih, sledile pa bi tudi dohodkovne regulacije, kot so minimalne plače, pokojnine, socialne pomoči, davčne obremenitve in podobno," pa meni Tajnikar.
Večjih stavk v slovenskem tržnem sektorju Tajnikar ne pričakuje, saj je stanje tam drugačno kot v javnem. "Plače v tržnem sektorju so se očitno odzvale na padanje brezposelnosti in rasle nekoliko hitreje kot v javnem sektorju. Ker so v tržnem sektorju tudi cene rasle hitreje kot maloprodajne cene, rast plač v tržnem sektorju ni bila kritična za stroške in konkurenčnost naših podjetij."
Spreminjajoča se demografija
Ob nizki brezposelnosti delavce očitno bolj skrbijo visoke cene kot varnost zaposlitve v primeru recesije, ki jo za leto 2023 napovedujejo mnoge mednarodne institucije. Recesije pogosto pomenijo tudi rast brezposelnosti, saj padec gospodarske aktivnosti podjetja sili v odpuščanja.
Glavna razlika v primerjavi s preteklimi recesijami je spreminjajoča se demografija, zaradi katere delodajalcem primanjkuje zaposlenih. T. i. baby boomerji, najštevilčnejša generacija na trgu dela, se v zadnjih letih množično upokojujejo, medtem ko se je stopnja priseljevanja leta 2020 upočasnila in si ni opomogla.
Tudi v primeru recesije in posledičnega umirjanja zaposlovanja bo na dolgi rok verjetno primanjkovalo delovne sile, ugotavlja nova študija o trendih zaposlovanja, ki so jo pripravili pri raziskovalnih podjetjih Indeed Hiring Lab in Glassdoor Economic Research.
Združene države Amerike (ZDA), Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Japonska bodo zaradi demografskih trendov še naprej doživljali pomanjkanje delovne sile. "Brez konsistentnega priseljevanja, povečanja produktivnosti dela ali privabljanja delavcev z roba delovne sile te države še leta preprosto ne bodo imele dovolj delavcev za zapolnitev dolgoročnega povpraševanja," sta v uvodu študije zapisala glavna ekonomistka pri Indeed Hiring Lab Svenja Gudell in glavni ekonomist pri Glassdoor Economic Research Aaron Terrazas.
