.webp){kind=icon}
Po včerajšnjih množičnih protestih v Franciji, na katerih so sindikati in mnogi delavci izrazili nasprotovanje napovedani pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona, se danes na ulice podajajo delavci v Združenem kraljestvu, ki v luči rastočih življenjskih stroškov zahtevajo tudi rast plač.
Stavkovni val, ki na Otoku vztraja že zadnjih sedem mesecev, je največji od 80. let dalje, ko so se sindikati uprli politiki takratne premierke Margaret Thatcher. Nekakšen vrhunec bodo napetosti doživele v sredo, 1. februarja, ko bo stavkalo okrog 475 tisoč delavcev v različnih panogah. Samo v novembru je bilo zaradi stavk v različnih sektorjih gospodarstva izgubljenih 467 tisoč delovnih dni, ugotavlja državni statistični urad v Londonu (Office for National Statistics – ONS, angl.).
"Življenje v državi postaja čedalje bolj nevzdržno, a ne zaradi stavk, temveč zaradi več kot 40 let trajajočih neoliberalnih ekonomskih politik, ki so drastično spodkopale življenjski standard večine prebivalstva," je za Bloomberg Adria dejal Marko Dimač, sindikalni predstavnik in organizator pri National Health Service (NHS) ter v Nottinghamu živeči Slovenec.
Kdo stavka?
Danes bo stavkalo okrog sto tisoč javnih uslužbencev, pridružili pa se jim bodo tudi učitelji, univerzitetni delavci in strojevodje; vsi sektorji, ki jim ni uspelo doseči višjih plač v pogajanjih z vlado. Dogovore o dvigih plač so medtem sklenili nekateri zaposleni v zasebnem sektorju, med njimi letališki delavci v Lutonu, delavci pri Rolls-Royceu in varnostno osebje pri železniškem prevozniku Eurostar.
Povprečna ponudba za dvige plač v zasebnem sektorju je bila višja od povprečne ponudbe javnim uslužbencem, poroča Bloomberg.
Bloomberg
Večina strojevodij je članov sindikata Aslef, stavko pa bodo ponovili že v petek, 3. februarja. V soboto, nato pa še prihodnjo soboto bodo z delovnih mest odkorakali še vozniki londonske podzemne železnice. Stavke bodo predvidoma povzročile motnje v javnem transportnem omrežju.
Stavkajo tudi poštni delavci, ki so s člani sindikata železniških delavcev RMT sprožili val stavk lansko poletje. Medicinske sestre in zdravstveni delavci so stavke napovedali za 6. februar.
Trdovratna inflacija in klavrna napoved
Dražita se predvsem energija in hrana. Inflacija cen hrane je v štirih tednih, ki so se zaključili 22. januarja, dosegla nov vrh pri 16,7 odstotka, kažejo podatki družbe Kantar. Zaradi podražitev gospodinjstva za nakupe hrane porabijo 788 funtov več na leto.
Posledično sta že četrti mesec zapored največjo rast prodaje beležili diskontni trgovini z živili Aldi (pri nas poznan kot Hofer) in Lidl. Prvi je v januarju na letni ravni povečal prodajo za 27 odstotkov, sledil je Lidl s 24-odstotno rastjo prodaje.
Splošna inflacija se od konca lanskega leta počasi spušča s 40-letnega vrha, ki ga je dosegla oktobra, a ostaja pri dvomestni številki. Do decembra se je inflacija malce znižala, a se ta trend ne odraža v cenah hrane. Poleg povečanega obiska diskontnih supermarketov beležijo manjšanje števila izdelkov v nakupovalni košarici in večanje deleža ugodnih izdelkov z lastno znamko v skupni prodaji.
K slabim novicam se prištevajo tudi gospodarske napovedi. Mednarodni denarni sklad (MDS) je v zadnjih obetih za svetovno gospodarstvo napovedal, da bo Združeno kraljestvo edino od držav G7 zdrsnilo v recesijo, britanski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se v letu 2023 skrčil za 0,6 odstotka. Tudi v letu 2024 bo gospodarstvo naraslo za skromnih 0,9 odstotka, kar Združeno kraljestvo uvršča na rep lestvice držav G7.
Poleg inflacije in prihajajoče recesije Združeno kraljestvo pesti še izstop iz Evropske unije (EU), t. i. brexit, ki po analizi Bloomberg Economics državo stane okrog sto milijard funtov (113 milijard evrov) na leto. Britansko gospodarstvo je štiri odstotke manjše, kot bi lahko bilo, če bi ostali v skupnem trgu, vpliv brexita pa je bil hitrejši, kot so sprva pričakovali ekonomisti.
Revna država z nekaj bogatimi ljudmi
Britanska družba je po Dimčevem mnenju zaradi dolgoletnih neoliberalnih politik razdeljena in zelo neenaka. Britanci so privatizirali železnice in poštno podjetje Royal Mail, medtem ko sta šolski in zdravstveni sistem finančno podhranjena.
"Ker realne plače že več kot 12 let padajo, socialna država pa se krči, bo Slovenija do leta 2024 po življenjskem standardu prehitela Združeno kraljestvo, ki bo država, kjer se bolje godi samo zgornjemu odstotku najbogatejših," pravi Dimač.
Na indeksu kvalitete življenja iz leta 2022, ki ga pripravlja World Population Review, se Slovenija s 17. mestom in 169 točkami že uvršča pred Združeno kraljestvo, ki s 161 točkami zaseda 21. mesto.
Premier Rishi Sunak medtem opozarja, da vlada ne more zagotoviti sredstev za dvige plač z dvigom davkov, saj bi to še dodatno upočasnilo gospodarstvo, ki ga že zavirajo visoki stroški zadolževanja zaradi boja centralne banke proti inflaciji.
"Trenutne ravni davkov ne moremo dvigniti," je Sunak povedal občinstvu zdravstvenih delavcev v severovzhodni Angliji in dodal, da je vladna poraba za NHS na zgodovinsko najvišji ravni. Po njegovih besedah je "pita večja, kot je bila kdaj koli", ujeti pa je treba ravnovesje "glede tega, kaj je znotraj te pite cenovno dostopno".
Sunakova konservativna stranka v javnomnenjskih anketah izgublja proti opozicijski delavski stranki (Labour Party, angl.), zato se premier skuša osredotočiti na pet glavnih prioritet svoje vlade. To so obnova gospodarske rasti, nižanje dolga, prepolovitev inflacije, ustavitev migrantskih prečkanj Rokavskega preliva in zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Vlada pripravlja tudi zakon o minimalni ravni storitev, ki jih morajo javni servisi zagotavljati tudi v primeru stavk. Sindikati, ki menijo, da je zakon usmerjen proti stavkam, mu nasprotujejo.
Premier in njegov minister za finance Jeremy Hunt sta večkrat dejala, da bi ugoditev prošnjam po dvigih plač po vsej verjetnosti spodbudila inflacijo in s tem ogrozila gospodarske cilje.
Opozorilo za slovensko zdravstvo
Sindikati, ki zastopajo delavce in delavke NHS, zahtevajo "povišanje plač, ki bi pokrilo vsaj rastoče življenjske stroške in popravilo zaostanek v plačah po 12 letih rezov v zdravstveni proračun", pravi Dimač. "Na to se vežejo tudi zahteve po manjši obremenjenosti in večjemu zaposlovanju kadrov. V NHS primanjkuje okoli 130 tisoč delavcev na državni ravni, kar pomeni skoraj deset odstotkov celotne delovne sile."
Britansko javno zdravstvo vlade zadnjih desetletij vse bolj prepuščajo koncesionarjem, dodatna sredstva, ki jih potrebuje NHS za zagotovitev oskrbe starajočemu se prebivalstvu, pa mu odrekajo, dodaja.
"To je opozorilo za Slovenijo, ki se trenutno loteva zdravstvene reforme," meni Dimač. "Vsi politiki, ki zagovarjajo več koncesij, pravzaprav ne rešujejo težave, ampak odpirajo Pandorino skrinjico privatizacije po britanskem modelu. Delavci NHS v Zdržuenem kraljestvu zato poudarjajo, da stavkajo tudi za varnost in zdravje pacientov, ki so zaradi neoliberalnih politik vedno bolj na udaru," sklene.
