Naval na vzajemne sklade: Letos največ vplačil po letu 2021

Tehnološka podjetja so v prvem četrtletju letos znova upravičila visoka pričakovanja vlagateljev, kar se je odrazilo na gibanju borznih indeksov. Borzna veselica se z rahlim popravkom navzdol sredi aprila tako nadaljuje, pozitivne novice pa so v večje vložke v vzajemne sklade prepričale tudi slovenske vlagatelje. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila do maja druga največja v zgodovini. Za zgolj dobrih deset milijonov evrov so bila manjša kot rekordnega leta 2021.

V prvih štirih mesecih so neto vplačila v vzajemne sklade v upravljanju vseh slovenskih DZU v povprečju obsegala 43,7 milijona evrov na mesec. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 189,3 milijona evrov, medtem ko so varčevalci v prvih štirih mesecih leta 2021 vplačali več kot 200 milijonov evrov neto. 

Optimizem zaradi splošnega stanja na trgu

Kaj je botrovalo k velikim vplačilom v začetku leta? Po oceni direktorice Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) Mire K. Veljić so naraščajoča neto vplačila v sklade rezultat pridobivanja zaupanja vlagateljev.  "Zagotovo pa se v visokih neto vplačilih v vzajemne sklade letos odraža tudi splošno stanje na trgu – po eni strani še vedno visoka inflacija z nizkimi obrestnimi merami na depozite ter po drugi strani trg kapitala, ki raste in vlagateljem prinaša zelo lepe donose," je ocenila Mira K. Veljić.

Tudi Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v družbi Triglav Skladi, ocenjuje, da depoziti še vedno prinašajo sorazmerno majhne donose, kar vlagatelje spodbuja k iskanju večjih zunaj tradicionalnih varčevalnih računov. Poleg tega po njegovih besedah ne gre spregledati odličnih donosov v prvem četrtletju, sorazmerno dobrih ekonomskih napovedih za bližnjo prihodnost in pričakovanj o začetku zniževanja obrestnih mer, ki navadno pozitivno vplivajo na donose.

Pozitivna gibanja delniških indeksov je bilo zaznati tudi leta 2021, ko so vlagatelji pozdravili napredek pri razvoju cepiva proti covidu. Letos je ameriški tehnološki indeks Nasdaq v prvih treh mesecih leta pridobil skoraj desetino vrednosti, a je nato sredi aprila prišlo do popravka navzdol. Trenutno se giblje dobre tri odstotke nad vrednostjo ob začetku leta. 

Bolje kaže vseameriškemu indeksu S&P 500, ki je do začetka maja pridobil dobrih pet odstotkov. Tako je samo dober odstotek oddaljen od rekordne vrednosti. Vlagatelji ostajajo previdni, saj višje obrestne mere običajno škodijo delniškemu trgu. Ob močnih zaslužkih tehnoloških velikanov in napovedi o nižanju obrestnih mer najprej Evropske centralne banke (ECB), ki ji bo kasneje verjetno sledila tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), vlagatelji tako ohranjajo visoka pričakovanja.

Vplačila rastejo od tretjega četrtletja lani

Pozitiven trend naraščanja neto vplačil v sklade slovenskih DZU se je začel septembra lani, ko so neto vplačila presegla 35 milijonov evrov. Januarja so nato varčevalci dosegli mesečni rekord neto vplačil po letu 2005, februarja pa so vplačali 45,6 milijona evrov oziroma tri milijone manj kot prvi mesec leta, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Marca je bil nato znova dosežen mesečni rekord po letu 2005, saj so vplačila presegla 50 milijonov evrov. Neto vplačila so nato aprila obsegala 44,4 milijona evrov. Skupna vrednost sredstev v upravljanju DZU je marca presegla 5,4 milijarde evrov, nato pa zaradi popravka na delniških trgih upadla na 5,28 milijarde evrov.

Delniški vzajemni skladi marca z rekordnimi vplačili po 2007

Večina neto vplačil je sicer tradicionalno vplačana v delniške vzajemne sklade. Letos so ti tudi zaradi dogajanja na borzah bolj priljubljeni med slovenskimi vlagatelji. Že januarja so neto vplačila obsegala 37,9 milijona evrov, kar je bila rekordna raven po letu 2007, februarja pa so nato dosegla 42,8 milijona evrov, marca pa so z 48 milijoni evrov vplačil presegla tudi to vrednost. Aprila so nato vlagatelji v delniške vzajemne sklade vplačali 28,5 milijona evrov neto.

Občutno manjša so vplačila v obvezniške sklade. Januarja jih je bilo za nekaj več kot sedem milijonov evrov, februarja pa še nekoliko manj, in sicer 1,4 milijona evrov. Marca je bilo vplačil nekoliko več, saj so obsegala 16,6 milijona evrov, kar je bilo z izjemo decembra 2023 največ po marcu 2023. Takrat so bila zabeležena rekordna neto vplačila v obvezniške sklade, znašala so 36,2 milijona evrov.

Pri mešanih vzajemnih skladih pa je v prvih štirih mesecih leta prišlo do dobrih 12 milijonov evrov neto odliva. Čeprav so bili prilivi januarja, februarja in aprila pozitivni, pa je marca prišlo do odliva v višini 18,8 milijona evrov. Gre za največji odliv po marcu 2020.

V vzajemne sklade denarnega trga je bilo prvi letošnji mesec vplačanih 1,4 milijona evrov, februarja pa je prišlo do odliva sredstev v višini 700 tisoč evrov. Marca so nato neto vplačila presegla 4,6 milijona evrov, aprila pa dosegla skoraj 10 milijonov evrov.

Vzajemni skladi na poti k izumrtju?

Čeprav pri nas vzajemni skladi v zadnjih letih dobivajo zagon, pa je v tujini trend ravno obraten. Vzajemni skladi ugašajo hitreje, kot se pojavljajo novi, saj milijarde dolarjev še naprej odtekajo v indeksne sklade (ETF), ki kotirajo na borzi.

Medtem ko je letos debitiralo 95 novih vzajemnih skladov, jih je po podatkih investicijske družbe Morningstar 123 nehalo poslovati. Če se bo trend nadaljeval, bo to že deveto zaporedno leto neto zmanjšanja števila vzajemnih skladov. Število in sredstva v upravljanju vzajemnih skladov se vztrajno zmanjšujejo, saj vlagatelji izbirajo cenejše, davčno prijaznejše ETF.

Iz vzajemnih skladov se je do leta 2024 doslej odlilo skoraj 114 milijard dolarjev, medtem ko so ETF zabeležili približno 258 milijard dolarjev prilivov, kažejo podatki Investment Company Institute, ki jih je zbral Bloomberg. Približno 70 vzajemnih skladov je bilo v zadnjih nekaj letih spremenjenih v ETF, za to so se med drugim odločili tudi pri Dimensional Fund Advisors, JPMorgan Asset Management in Fidelity Investments. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar