Neuradno: milijoni od prodaje Don Dona pristali v denarnem skladu

Ob rednem pregledovanju poslovanja vzajemnih skladov, ki jih pri nas ponuja pet družb za upravljanje, smo opazili precejšen skok pri neto vplačilih v denarne sklade. V juniju je bilo za dobrih 80 milijonov evrov neto vplačil v denarne sklade, razkrivajo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), skupaj v vse sklade pa 99 milijonov. Gre za rekorden znesek, kakršnega v denarnih skladih še nismo videli, vsaj sodeč po statistiki, ki sega vse v leto 2007. Portfelj denarnih skladov sestavljajo kratkoročne evrske naložbe, kot so državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti. 

"Gre za eno večje nakazilo, menda od enega vlagatelja," nam je povedala Mira Koporčić Veljić, prva dama Združenja družb za upravljanje premoženja pri GZS (ZDU GIZ). Enkratno vplačilo je znašalo približno 70 milijonov evrov, je še ocenila. 

 

 

Mozetič iz Don Dona kupnino vložil v denarni sklad?

Neuradno smo izvedeli, da so v denarni sklad vplačali nekdanji lastniki pekovske družbe Don Don. Družba je sredi junija uradno prešla v roke mehiške družbe Grupo Bimbo, kupnina pa nikoli ni bila uradno razkrita. Na Financah so neuradno pisali, da naj bi se gibala okoli 10-kratnika EBITDA (34 milijonov evrov) iz leta 2023, kar pomeni dobrih 300 milijonov evrov za celotno podjetje. 

"Gre za interne odločitve," nam je v telefonskem pogovoru na vprašanje, ali so del kupnine vložili v denarni sklad, odgovoril Aleš Mozetič, ki je skupaj s sestro Alenko Mozetič Zavrl podjetje ustanovil pred 30 leti. 

Neuradno smo še izvedeli, da naj bi Mozetič preverjal pogoje pri različnih ponudnikih denarnih skladov in da naj bi se na koncu odločil za Generali Investments, ki je bil najugodnejši. 

Tam informacij ne komentirajo, a podatki o sredstvih v upravljanju sklada Generali MM razkrivajo skok 9. junija, in sicer z dobrih 48 milijonov na 108 milijonov evrov (razlika je torej 60 milijonov), ta hip pa je v upravljanju denarnega sklada Generali MM za 114 milijonov evrov sredstev. 

 

Na spletni strani družbe za upravljanje, ki sodi v okvir zavarovalnice Generali, piše, da za vplačila v denarni sklad ne zaračunavajo vstopnih in izstopnih stroškov, upravljavska provizija pa znaša 0,5 odstotka na leto, v opombi pa so dodali, da od leta 2023 obračunavajo 0,2-odstotno provizijo.

Mozetič ni želel razkriti niti vplačanega zneska niti dogovorjene cene za storitev. V praksi pa se stranke z večjimi zneski lahko pogajajo za nižje provizije, kot so navedene v cenikih. Neuradno smo izvedeli, da je bilo tako tudi v tem primeru.

Neuradni viri še pravijo, da naj bi šlo za kratkoročni polog v ta sklad, za mesec ali dva. Generali Investments tudi tega ne komentira. Na spletni strani pa piše: "Sklad mogoče ni ustrezen za vlagatelje, ki nameravajo dvigniti svoj denar prej kot v 30 dnevih."

Kolikšno donosnost lahko pričakujejo nekdanji lastniki Don Dona? Naložbeni cilj sklada Generali MM je ohranitev glavnice in doseganje donosnosti v višini obrestnih mer na denarnem trgu, piše na spletni strani. Njihov primerjalni indeks ali benchmark je European Central Bank ESTR OIS. Gre za evrsko kratkoročno obrestno mero čez noč, ki odraža ceno izposoje denarnih sredstev bank na grosističnem denarnem trgu. Trenutna obrestna mera, ki smo jo odčitali s strani Evropske centralne banke (ECB), je 1,922 odstotka. 

Na spletni strani pa Generali Investments piše, da je povprečna letna pretekla donosnost sklada Generali MM znašala 2,69 odstotka, kar letos verjetno ni pričakovati. Donosnost se bo predvidoma gibala okoli ključne obrestne mere ECB, torej dveh odstotkov (zmanjšano za stroške upravljanja).

Poznavalci ocenjujejo, da bi lahko Mozetič računal na donosnost med 1,8 in dvema odstotkoma na leto po stroških, kar pomeni, da bi s to naložbo lahko ustvarili od 1,1 do 1,2 milijona evrov zaslužka (pred davki) na leto. Če gre za krajšo ročnost, pa sorazmerno manjši znesek. 

Ob tem na spletni strani vse vlagatelje opozarjajo, da sklad denarnega trga ni zajamčena naložba, da za razliko od depozita denarni sklad prinaša tveganje spremembe velikosti glavnice, ni zunanjega jamstva za likvidnost denarnega sklada in pod črto tveganja izgube glavnice nosi vlagatelj.

 

Postavlja pa se vprašanje, zakaj se nekdanji lastniki Don Dona niso odločili, da bi raje sami vezali denar na banki, investirali v državno obveznico ali kratkoročne državne zakladne menice. Takšne stranke raje odločijo za pomoč strokovnjakov, ker sami nimajo dovolj znanja ali časa, nam pravi sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Če bi se denimo odločili za bančni depozit, bi bil denar vezan dalj časa za nižjo obrestno mero, obresti bi se vštevale v davčno osnovo, slovenske banke pa ne ponujajo obresti na sredstva na vpogled. 

Denarni sklad je razpršen, likviden, sredstva so na voljo v petih delovnih dneh. "Denarni sklad velja za substitut depozitu," nam je zatrjeval sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Nekateri trdijo tudi, da je bila odločitev za denarni sklad pri družbi za upravljanje tudi davčno pogojena, saj se pri odsvojitvi vrednostnih papirjev upoštevajo normirani stroški, ki znižujejo davčno osnovo. 

Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: seštevka enega odstotka od nabavne vrednosti kapitala in enega odstotka od vrednosti kapitala ob odsvojitvi ali pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, piše na spletni strani finančne uprave. 

To pomeni, da bi lahko na koncu bil zaslužek lastnikov Don Dona v denarnem skladu celo oproščen plačila davčne obveznosti, če bi sredstva odsvojili z manj kot dvoodstotno donosnostjo. 

Kako zadovoljni so s prilivi v drugih družbah NLB Skladi: Vlagatelji so ta hip z mislimi nekje drugje  V družbi NLB Skladi junija ni bilo zaznati izrazite rasti neto vplačil, pravijo. "Gre za začetek poletja, ko so vlagatelji pogosto z mislimi drugje in manj osredotočeni na finančne odločitve." Kljub temu v družbi pričakujejo, da se bo tok neto vplačil v prihodnjih mesecih nadaljeval v podobnem, stabilnem ritmu, kot so ga opažali v zadnjem obdobju. Triglav Skladi: Junij je bil za nas eden najmočnejših mesecev letos Medtem pa v družbi Triglav Skladi poročajo o izjemno močnem mesecu z vidika neto vplačil v vzajemne sklade. Celo več, gre za enega najmočnejših posameznih mesecev letos. Zanimivo, v delniških skladih je bilo junija "samo" za 7,6 milijona evrov vplačil, kar je 77 odstotkov manj kot mesec prej, ko je bilo dobrih 32 milijonov evrov vplačil.  "To kaže na vnovično prebujanje vlagateljev po nekoliko zadržanem drugem četrtletju," pravijo v družbi Triglav Skladi. Razloge za rast vidijo v dveh dejavnikih. Umirjanje razmer na trgih, tako geopolitičnih kot tudi gospodarskih. Rastoče zavedanje vlagateljev o pomenu dolgoročnega vlaganja in finančnega opismenjevanja.  V prihodnje v družbi za upravljanje premoženja v lasti Zavarovalnice Triglav ostajajo previdno optimistični. "Čeprav trgi ostajajo občutljivi za hitre premike, verjamemo, da bo zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade ostalo veliko." Sava Infond: "Delnice plezajo prek zidu skrbi" "Letos smo v vseh mesecih zabeležili pozitivne neto prilive," so sporočili iz Save Infonda in dodali: "Celo med aprilsko paniko na trgih smo pridobili dodatna sredstva v upravljanje. Še zlasti nas veseli, da se ta pozitivni trend nadaljuje tudi v juliju." Čeprav negotovost velja za sovražnico vlagateljev, se je tokrat izkazala za pozitivno, pravijo in omenijo evropske delnice, ki so bile zvezde prvega polletja. Prav tako menijo, da so tudi druge skrbi skopnele. Strah pred stagflacijo v ZDA zaradi carin ni bil upravičen, saj inflacija ostaja pod nadzorom, trg dela pa močan. Hkrati se je vrnila evforija glede ameriških tehnoloških podjetij, saj ZDA pospešeno uvajajo rešitve z umetno inteligenco in ohranjajo vodilno vlogo na tem področju, pojasnjujejo.  Za dogajanje v prvi polovici leta je tako najprimernejši opis, da delnice plezajo prek zidu skrbi. "Ostajamo optimistični tudi glede prihodnosti," pravijo in verjamejo, da se bo rast vplačil nadaljevala, češ da se vlagatelji vse bolj zavedajo pomena dolgoročnega varčevanja za doseganje svojih ciljev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar