Nadaljuje se veselica vplačil v slovenske vzajemne sklade

Letošnji niz doseženih rekordov ameriškega indeksa S&P 500 in dvomestne donosnosti večine slovenskih blue chipov so k vlaganju v vzajemne sklade zvabili številne male vlagatelje. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila do avgustovske enodnevne borzne nevihte največja v zgodovini.

V prvih sedmih mesecih so neto vplačila v vzajemne sklade v upravljanju vseh slovenskih DZU v povprečju obsegala 43,7 milijona evrov na mesec. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 306,3 milijona evrov, kar je slabih šest odstotkov več kot v do zdaj rekordnem letu 2021.

Julija največja vplačila letos

Pozitiven trend naraščanja neto vplačil v sklade slovenskih DZU se je začel septembra lani, ko so neto vplačila presegla 35 milijonov evrov. Januarja so nato varčevalci z 48 milijoni evrov dosegli mesečni rekord neto vplačil po marcu 2021, marca pa so to število presegli še za dobra dva milijona evrov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Maja in junija je bilo nato neto vplačil nekoliko manj, julija pa so spet močno poskočila. Slovenski vlagatelji so namreč vplačali več kot 54 milijonov evrov sredstev, kar je druga najvišja mesečna vrednost v zgodovini.

Do avgusta rekordna vplačila v delniške vzajemne sklade

Ob tem je bilo po podatkih ATVP 70 odstotkov sredstev vplačanih v delniške vzajemne sklade, dobra petina v mešanih, šest odstotkov v obvezniških in tri odstotke v skladih denarnega trga. Delniški vzajemni skladi so letos, tudi zaradi pozitivnega dogajanja na borzah, najbolj priljubljeni med slovenskimi vlagatelji, v prvih sedmih mesecih pa so bila skupna neto vplačila rekordna. Skupaj je bilo vplačanih namreč skoraj 264 milijonov evrov.

Že januarja so neto vplačila obsegala 37,9 milijona evrov, kar je bila rekordna raven po letu 2007, februarja so nato dosegla 42,8 milijona evrov, marca pa so z 48 milijoni evrov vplačil presegla tudi to vrednost. Aprila so nato vlagatelji v delniške vzajemne sklade vplačali 28,5 milijona evrov neto, maja 29 milijonov evrov. Pospešek so nato znova dobila junija, ko so obsegala 33 milijonov evrov, julija pa so bila druga najvišja letos.

Neto vplačila so bila pozitivna v vse naštete oblike skladov. V delniške vzajemne sklade so vlagatelji vplačali 44,6 milijona evrov, v mešane vzajemne sklade 3,55 milijona evrov, v obvezniške vzajemne sklade 720 tisoč evrov in v sklade denarnega trga 5,37 milijona evrov.

V zadnjih dveh mesecih so se ponovno precej okrepila vplačila v slednje. Največ vplačil je bilo v aprilu, in sicer skoraj 10 milijonov evrov. Kot so sporočili iz družb za upravljanje premoženja (DZU), so ob zadnji povečani nihajnosti v začetku avgusta na borznih trgih zaznali predvsem povečane transakcije – prenose znotraj krovnega sklada, kar je posledica prilagajanja portfelja novim tržnim razmeram. 

"Prilagajanje je šlo v obe smeri, tako iz delniških v obvezniški sklad kot iz denarnega v delniške sklade," opažajo v Generali Investments. Znotraj krovnega sklada lahko namreč vlagatelji brez davčnih posledic in drugih transakcijskih stroškov premaknejo sredstva v bolj varne naložbe in obratno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar