Vzajemni skladi z najboljšim avgustom v zgodovini

Poletje je praviloma čas, ko se prihranki namesto za borzo namenijo za trošenje. A ne tokrat – letošnji avgust je bil rekorden po višini neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU). Čista vrednost sredstev v upravljanju se je tako povečala za skoraj 50 milijonov evrov na 6,61 milijarde evrov.

Avgusta je tako znova prišlo do preobrata, saj je julija iz skladov odteklo dobrih 22 milijonov evrov sredstev. Junij pa je bil najmočnejši mesec v poletnem obdobju, saj je bil z 99 milijoni evrov neto vplačil rekorden, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Statistiko vplačil naj bi na začetku poletja zamajal en sam vlagatelj, ki je v sklade vplačal 70 milijonov evrov, je takrat ocenila Mira Koporčić Veljić, prva dama Združenja družb za upravljanje premoženja pri GZS (ZDU GIZ). Po neuradnih virih naj bi šlo za del kupnine pekovskega podjetja Don Don, šlo pa bi lahko za kratkoročni polog v ta sklad - tako si lahko razlagamo julijski odliv sredstev.

Ne glede na poletno dinamiko so bila neto vplačila v prvih osmih mesecih leta 2025 v glavnem pozitivna, skupaj so vlagatelji vplačali dobrih 286 milijonov evrov. To pa je slabih 17 odstotkov manj, kolikor so vlagatelji do septembra vplačali lani. Leto 2024 je bilo namreč rekordno, saj so se sredstva v upravljanju povečala za pol milijarde evrov.

"Začetek poletja je običajno čas, ko vlagatelji več pozornosti preusmerijo drugam in finančne odločitve začasno odložijo," opažajo v NLB Skladih. V juliju in avgustu so se neto vplačila v krovni sklad NLB Skladi občutneje povečala v primerjavi z junijem, a glede na celotno leto 2025 po obsegu niso izstopala.

V družbi Sava Infond pa denimo letos opažajo stabilno poslovanje brez večjih nihanj med posameznimi meseci. "Vplačila v naše sklade dosegajo zgodovinsko visoke ravni, kar odraža zaupanje vlagateljev, medtem ko so izplačila razmeroma nizka," ocenjuje Miha Pitamic, direktor sektorja prodaje in marketinga.

Večina avgustovskih vplačil v delnice

Avgusta so bila pozitivna neto vplačila v delniške vzajemne sklade, in sicer so znašala 35,6 milijona evrov, kar je bilo največ med vsemi razpoložljivimi skladi. Sledili so mešani vzajemni skladi z 9,31 milijona evrov vplačil, obvezniški vzajemni skladi s 4,3 milijona evrov in vzajemni skladi denarnega trga s skromnim povečanjem v vrednosti 0,2 milijona evrov.

"K odličnim rezultatom pomembno prispeva ugodna situacija na delniških trgih, ki spodbuja naložbene priložnosti. Poleg delniških skladov je vse bolj priljubljen tudi sklad kratkoročnih obveznic zaradi stabilnosti in predvidljivih donosov," je ocenil Pitamic. Po njegovi oceni se slovenski vlagatelj z vedno večjo finančno ozaveščenostjo vse manj razlikuje od povprečnega vlagatelja drugod po svetu.

"Rast delniških tečajev v tem času povezujemo predvsem z zmanjševanjem negotovosti na trgih in preusmeritvijo pozornosti z vprašanj trgovinskih sporov na druge teme," pravijo pri NLB Skladih. V ospredje so namreč po njihovih besedah stopila pričakovanja o deregulaciji v bančnem sistemu, s poudarkom na večji verjetnosti nižanja obrestnih mer v ZDA, dodatno pa so razpoloženje vlagateljev krepile pozitivne zgodbe v tehnološkem sektorju, predvsem na področju umetne inteligence.

"Razpoloženje na kapitalskih trgih pomembno vpliva na vlagateljeve odločitve, čeprav izkušnje kažejo, da je prav tista, na videz najdolgočasnejša naložbena strategija, pogosto tudi najuspešnejša," pa poudarjajo v NLB Skladih.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar