Borze po svetu tonejo: Azija krvavi, zlato upada, Ljubljanska borza z dvema izjemama

Z nadaljevanjem vojne v Iranu se nadaljuje tudi upad na globalnih borzah. Borzni indeksi po svetu so v ponedeljek strmoglavili, saj čedalje večji pretresi na energetskih trgih sprožajo strahove po globalni stagflaciji.

Cene nafte so prvič po letu 2022 presegle 100 dolarjev za sod. V času pisanja članka je 159-litrski sodček nafte brent znašal 106 dolarjev. V azijskem trgovanju je celo dosegel 118 dolarjev in nato upad zaradi novic, da nekatere države članice skupine G7 razmišljajo o sprostitvi svojih strateških rezerv.

Terminske pogodbe za indeks S&P 500 so ponedeljek zjutraj upadle za 1,5 odstotka. Donosnost 10-letnih ameriških obveznic je narasla na 4,19 odstotka, ameriški dolar, ki ostaja eno zadnjih varnih zatočišč, pa je pridobil 0,4 odstotka. Evro je medtem proti dolarju upadel za 0,5 odstotka.

Močan dolar in ugibanja, da bo Fed spremenil svojo denarno politiko zaradi energetskega šoka trenutne vojne na Bližnjem vzhodu, je pocenilo zlato. Žlahtna kovina, ki v zadnjem času narašča zaradi nepredvidljive geopolitike je upadla na 5.100 dolarjev za unčo.

 

Bitcoin je na dnevni ravni pridobil okoli 2,5 odstotka na 67.700 dolarjev in obrnil prejšnje izgube, ki so bile posledice izjemnega skoka v cenah nafte. Kljub porastu je v letošnjem letu izgubil približno 22 odstotkov vrednosti.

 

"Mislil sem, da bom ta teden malo spal, ampak ne več," je za Bloomberg dejal Matthew Haupt, upravitelj hedge skladov pri Wilson Asset Management. "Vlagatelji se zdaj pripravljajo na dolgo zimo. Tveganja so od tu naprej trdno usmerjena navzdol, brez jasnega časovnega načrta, kdaj se bo končala."

Medvedje je bilo v Evropi. Evropske delnice so se ob odprtju borz znižale za 2,1 odstotka. Razprodaja državnih obveznic v regiji je bila globlja kot v ZDA, saj so trgi predvideli 50 bazičnih točk zvišanja obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) letos in več kot 50-odstotno možnost zvišanja obrestne mere Bank of England.

Pričakovanje glede obresti ECB v letošnjem letu so se hitro obrnila, saj je na trgu še pred dvema tednoma vladal konsenz, da bodo obrestne mere banke s sedežem v Frankfurtu ostale nespremenjene.

"ECB in Bank of England sta dejansko ohromljeni: popuščanje v naftnem šoku ogroža verodostojnost, zaostrovanje pa ogroža rast," je za Bloomberg dejala Evelyne Gomez-Liechti, strateginja pri Mizuho International. "Naša pristranskost ostaja, da obrestne mere v evrih ostajajo pod pritiskom, pri čemer energetsko tveganje prevlada nad vsako kratkoročno naracijo o dezinflaciji."

Rdeče je bilo tudi v Aziji. Južnokorejski indeks Kospi je v ponedeljek padel za kar šest odstotkov, kar je bil največji upad v Aziji. Trgovanje je bilo zaradi strmih izgub prej čez dan ustavljeno za 20 minut, poroča Bloomberg. Največji izgubi sta bila ponovno Samsung in SK Hynix, ki sta padla za več kot sedem odstotkov.

Tudi drugod po kontinentu je bilo rdeče. Japonski Nikkei je upadel za 5,2 odstotka, hongkonški Hang Seng za 1,36 odstotka, kitajski CSI 300 za slab odstotek, indijski Nifty 50 pa za 2,27 odstotka.

Ljubljanska borza je v ponedeljek v prvi uri trgovanja izgubila kar 2,88 odstotka. Izgubile so vse delnice prve kotacije, pridobili pa sta delnici Vzajemne (skoraj 5-odstotna rast) in Salusa (3,57 odstotka). Podrobneje o Ljubljanski borzi pišemo tukaj.

VIX, pogosto imenovan tudi "indeks strahu", ki meri pričakovano volatilnost indeksa S&P 500 v naslednjih 30 dneh na podlagi cen opcij, je narasel na 33,50 – največ po lanskem "dnevu osvoboditve", ko je ameriški predsednik napovedal carine proti celemu svetu.