Kako kupiti deleže v OpenAI ali SpaceX pred IPO? Odgovor je Forge

Medtem ko je pozornost javnosti najpogosteje usmerjena na javne borze, kot sta newyorška ali londonska, se v zadnjih letih vzporedno razvija tudi manj vidno, a vse pomembnejši trg – trgovanje z deleži v zasebnih podjetjih pred njihovim vstopom na borzo. Platforme, kot je ameriški Forge Global, vlagateljem omogočajo nakup in prodajo deležev v podjetjih, ki so še vedno v zasebni lasti, vendar so že dosegla globalno prepoznavnost, tako da se njihove vrednosti danes ocenjujejo na desetine ali celo stotine milijard dolarjev.

Na teh platformah lahko najdete deleže v podjetjih, kot so OpenAI, SpaceX, Epic Games ali Revolut, ki še niso javno uvrščena na borzo, vendar že prevladujejo v sektorjih umetne inteligence (AI), vesoljske industrije, fintecha in videoiger. Gre za trg, ki je bil še nedavno skoraj popolnoma zaprt za širši krog vlagateljev in rezerviran predvsem za sklade tveganega kapitala, velike institucionalne vlagatelje ter ustanovitelje podjetij. Sekundarni trg kapitala pa zdaj poskuša spremeniti ustaljeno dinamiko in ustvariti novo vrsto borze.

Zakaj je to pomembno

Bistvo ni zgolj v tem, da obstaja nova platforma za trgovanje z deleži, temveč v strukturni spremembi kapitalskih trgov. Če je nekoč veljalo pravilo, da se največja rast podjetij zgodi šele po IPO-ju oziroma po uvrstitivi na borzo, se zdaj oblikuje drugačna zgodba – podjetja ostajajo zasebna precej dlje, zato se največji del rasti njihove vrednosti zgodi, ko so še v zasebni lasti.

To pomeni, da vlagatelji na javnih borzah pogosto vstopijo šele proti koncu cikla rasti, medtem ko največje donose pogosto ustvarijo skladi tveganega kapitala in vlagatelji, ki začnejo vlagati zelo zgodaj.

Platforme, kot je Forge, imajo zato vlogo ustvarjanja likvidnosti za zasebne deleže ter omogočajo trgovanje med obstoječimi lastniki in novimi vlagatelji.

 

Kaj je Forge in kako funkcionira

Forge Global je ena največjih platform na svetu za trgovanje z deleži v zasebnih podjetjih. Osnovna funkcija je povezovanje obstoječih lastnikov deležev – tistih, ki želijo prodati del svojega lastništva – z vlagatelji, ki želijo kupiti deleže v podjetjih, ki še niso na javnem trgu.

Za razliko od vlaganja na primarnem kapitalskem trgu, kjer podjetje zbira "svež" kapital, transakcije na sekundarnem trgu podjetju ne prinašajo novega denarja, temveč omogočajo obstoječim delničarjem, da prodajo del svojih deležev. Ta trg v zadnjih letih hitro raste, saj se spreminjajo tudi okoliščine: medtem ko so tehnološka podjetja pred dvema desetletjema razmeroma hitro vstopala na borzo, danes mnoga med njimi dosežejo visoka vrednotenja že pred IPO.

Forge tako vlagateljem omogoča sodelovanje v tej rasti še preden podjetja postanejo dostopna na javnih trgih. Evropsko širitev te platforme razvijajo v partnerstvu z Deutsche Börse Group prek njene investicijske enote DB1 Ventures, kar kaže, da tudi tradicionalne borzne institucije prepoznavajo potencial tega segmenta kapitalskega trga.

 

Kdo pravzaprav prodaja deleže

Čeprav se pogosto misli, da deleže prodajajo ustanovitelji, je v praksi zgodba drugačna – največji del ponudbe prihaja od vlagateljev in zaposlenih, ki so vlagali oziroma sodelovali že v zgodnjih fazah. Ko vrednost podjetja začne hitro rasti, se nekateri zaposleni odločijo unovčiti del svojih deležev še pred morebitnim vstopom podjetja na borzo.

Drugi pomemben vir ponudbe so skladi tveganega kapitala (VC), ki so vlagali v zgodnji fazi razvoja podjetja. Ti včasih prodajo del svojih deležev, da "zaklenejo" dobiček ali sprostijo kapital za nove naložbe.

V nekaterih primerih deleže prodajajo tudi soustanovitelji ali direktorji, večinoma zaradi diverzifikacije osebnega premoženja.

Takšne transakcije morajo običajno odobriti sama podjetja, saj imajo mnoga pravico omejiti ali nadzorovati spremembe v lastniški strukturi.

Foto: Bloomberg

 

Koliko je treba minimalno vložiti

Za razliko od javnih borz, kjer lahko vlagatelj kupi tudi samo eno delnico, je vstop na sekundarne trge zasebnih podjetij bistveno dražji. Na platformah, kot je Forge, se minimalne naložbe pogosto začnejo pri približno 100.000 dolarjih ali celo več, odvisno od podjetja in razpoložljivih paketov deležev.

Zato so takšni trgi še vedno večinoma dostopni akreditiranim vlagateljem, institucionalnim skladom in tako imenovanim "family office" strukturam (investicijskim organizacijam, ki upravljajo premoženje zelo premožnih družin in ga vlagajo v različne vrste sredstev), medtem ko imajo mali vlagatelji redko neposreden dostop.

Kako se oblikujejo cene

Cene deležev na sekundarnem trgu kapitala se najpogosteje opirajo na zadnje investicijske kroge podjetja, vendar se lahko precej razlikujejo glede na povpraševanje vlagateljev. Če je zanimanje veliko, se deleži pogosto prodajajo po višji ceni od zadnje ocenjene vrednosti podjetja. V nasprotnem primeru se lahko prodajajo z diskontom. Tudi tukaj torej velja klasičen mehanizem zakona ponudbe in povpraševanja, ki ga poznamo z drugih trgov.

Vendar je treba upoštevati, da so zaradi omejene transparentnosti zasebnih podjetij takšne cene lahko precej bolj volatilne kot na javnih borzah. Zasebna podjetja namreč nimajo obveznosti rednega objavljanja podrobnih finančnih poročil, kot to velja za javne družbe, zato imajo vlagatelji pogosto na voljo manj informacij o njihovem poslovanju. Poleg tega se trgovanje odvija v manjšem številu transakcij in z omejeno likvidnostjo, zaradi česar lahko že razmeroma majhno število kupcev ali prodajalcev pomembno premakne ceno.

Foto: Bloomberg

 

Družbe, ki dominirajo na sekundarnem trgu

Največje zanimanje vlagateljev je trenutno usmerjeno v podjetja, ki so vodilna v sektorjih umetne inteligence, vesoljske tehnologije, fintecha in digitalne zabave. Ena najbolj iskanih družb je OpenAI, organizacija, ki stoji za ChatGPT in drugimi modeli umetne inteligence. Podjetje je nedavno napovedalo tudi prevzem startupa Promptfoo v tekmi za razvoj varnejših AI agentov. Globalni razcvet umetne inteligence je OpenAI prinesel vrtoglavo rast ocenjene vrednosti, kar vlagatelji vidijo kot zelo pozitiven signal, čeprav podjetje še ni kotirano na borzi.

Pomembno je tudi, da so se pred nekaj leti na sekundarnih trgih nekateri paketi deležev trgovali po razmeroma nizkih cenah, medtem ko so v novejših transakcijah cene teh deležev večkratno narasle. Rast vrednosti OpenAI-ja odraža ogromna pričakovanja vlagateljev, da bo umetna inteligenca preoblikovala velik del svetovnega gospodarstva.

Podobno pozornost priteguje tudi Anthropic, eden glavnih konkurentov OpenAI pri razvoju velikih jezikovnih modelov. Podjetje je razvilo AI-model Claude, med njegovimi vlagatelji pa so tudi tehnološki velikani, kot sta Amazon in Google.

Dario Amodei, izvršni direktor Anthropica. Foto: Bloomberg

V vesoljski industriji so vlagatelji posebej zainteresirani za SpaceX, podjetje Elona Muska, ki prevladuje na področju komercialnih raket in satelitskih sistemov. SpaceX je razvil tudi globalno satelitsko mrežo Starlink, ki hitro postaja ključni vir prihodkov podjetja.

Zanimanje vlagateljev za SpaceX je vidno tudi na trgih napovedi, kot je platforma Polymarket, kjer uporabniki vlagajo denar v različne scenarije, povezane s potencialnim IPO podjetja. Ena izmed pogostih tem je celo, katero oznako (po angleško ticker) bi SpaceX lahko uporabil na borzi. Čeprav ti trgi ne predstavljajo formalnih napovedi, pogosto služijo kot nekakšen indikator pričakovanj vlagateljev in tehnološke skupnosti glede enega najbolj pričakovanih IPO na svetovnem kapitalskem trgu, kar jim daje težo in pomen.

V evropskem fintech sektorju veliko pozornost priteguje Revolut, digitalna banka z desetine milijonov uporabnikov po svetu. Revolut je zrasel v eno najvrednejših fintech podjetij v Evropi in se pogosto omenja kot kandidat za enega največjih prihodnjih tehnoloških IPO na Stari celini.

 

 

V sektorju digitalne zabave je posebej zanimiv Epic Games, podjetje, ki stoji za priljubljeno igro Fortnite, in lastnik Unreal Engine, ene najpomembnejših tehnologij za razvoj videoiger, filmsko produkcijo in virtualni svet.

Nazadnje je dober primer tudi Polymarket, platforma, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov (blockchain). Na tej platformi uporabniki vlagajo v "verjetnost" določenih dogodkov – od političnih volitev do ekonomskih odločitev. Ko Polymarket povežemo, na primer, s SpaceX in zgodbo o tickerju, to še dodatno krepi narativ o sekundarnih trgih kot novih borzah, vrednih pozornosti.

Kljub temu pa je treba poudariti, da čeprav vlaganje v zasebna podjetja pred IPO lahko prinese pomembne donose, takšne naložbe prinašajo tudi znatno tveganje.

Foto: Bloomberg

 

Veliki potencial, a tudi visoko tveganje

V prvi vrsti imajo vlagatelji omejen dostop do finančnih informacij, saj zasebna podjetja niso dolžna redno objavljati podrobnih poročil o poslovanju, kot to velja za družbe, ki kotirajo na borzi. To pomeni, da imajo potencialni kupci pogosto manj podatkov o prihodkih, dobičkonosnosti, dolgovih ali projekcijah rasti, zato se investicijske odločitve v večji meri opirajo na ocene in pričakovanja.

Poleg tega je likvidnost takšnega trga nizka, saj se transakcije odvijajo sporadično in v omejenem številu, kar pomeni, da vlagatelji svojih deležev ne morejo vedno hitro prodati. Zato je izstop iz naložbe pogosto odvisen od prihodnjega IPO, nove investicijske runde ali morebitne prodaje celotnega podjetja.

Hkrati so se vrednotenja zasebnih tehnoloških podjetij v zadnjih letih občutno povečala, zlasti v določenih sektorjih. Takšna rast povečuje tveganje, da so pričakovanja vlagateljev pretirano optimistična, saj se vrednost podjetij pogosto temelji na projekcijah prihodnje rasti in ne na trenutnih finančnih rezultatih. V primeru spremembe tržnih razmer ali slabših poslovnih rezultatov se lahko ta vrednotenja razmeroma hitro korigirajo.