Vzajemni skladi: Avgustovski borzni preplah ni ustavil rekordnih vplačil

Čeprav je indeks Vix, ki mu vlagatelji poljudno rečejo tudi indeks strahu, petega avgusta, ko se je v borzne vlagatelje za kratek čas naselil nemir, kazal na povečano nihajnost na trgu, pa ni zamajal vplačil v slovenske vzajemne sklade. V prvih osmih mesecih so tako vlagatelji v vzajemne sklade družb za upravljanje premoženja (DZU) neto vplačali rekordnih 344 milijonov evrov.

Najnovejši objavljeni podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so tako potrdili oceno upravljavcev, da hipnih odzivov vlagateljev ob avgustovski borzni nevihti, ko so delniški indeksi zanihali v enem dnevu za pet in več odstotkov, niso zaznali. Odlivi vrednosti iz skladov niso odstopali od povprečja v normalnih razmerah, so takrat pojasnili v več DZU. 

"Ob takih dogodkih so vse aktivnosti usmerjene v komunikacijo z vlagatelji, da ne bi sprejeli napačne odločitve. V preteklosti smo imeli že veliko takih primerov, iz katerih so se vlagatelji že marsikaj naučili," so takrat za Bloomberg Adria pojasnili v Generali Investments. 

Je pa tudi res, da je šlo za enega večjih dnevnih upadov, ki mu je sledil silovit odboj. Tako se vlagatelji, ki tečajnic ne spremljajo vsak dan, verjetno niso imeli časa niti odzvati. 

Avgusta tretji najnižji znesek neto vplačil na mesečni ravni letos

Vplačila v vzajemne sklade družbe za upravljanje letos še naprej rastejo. "Razloge gre iskati v lepih donosnostih, ki smo jih do pred mesecem imeli na kapitalskih trgih," so pred časom sporočili iz NLB Skladov. 

Neto vplačila so bila avgusta pozitivna in so obsegala 37,82 milijona evrov. Ob visokih mesečnih vplačilih je to sicer letos tretji najnižji znesek neto vplačil na mesečni ravni, lani pa bi bil denimo tretji najvišji. Od tega so bila pozitivna vplačila v vse vrste vzajemnih skladov: v delniške je bilo vplačanih za 22 milijonov evrov sredstev, v mešane 1,4 milijona, v obvezniške dobre 3 milijone in v sklade denarnega trga 11,3 milijona evrov. 

Pozitiven trend naraščanja neto vplačil v sklade slovenskih DZU se je začel septembra lani, ko so neto vplačila presegla 35 milijonov evrov. Januarja so nato varčevalci z 48 milijoni evrov dosegli mesečni rekord neto vplačil po marcu 2021, marca pa so to število presegli še za dobra dva milijona evrov, kažejo podatki ATVP.

Maja in junija je bilo nato neto vplačil nekoliko manj, julija pa so spet močno poskočila. Slovenski vlagatelji so namreč vplačali več kot 54 milijonov evrov sredstev, kar je druga najvišja mesečna vrednost v zgodovini.

Do septembra rekordna vplačila v delniške vzajemne sklade

Ob tem je bilo po podatkih ATVP 70 odstotkov sredstev vplačanih v delniške vzajemne sklade, dobra petina v mešanih, šest odstotkov v obvezniških in tri odstotke v skladih denarnega trga. Delniški vzajemni skladi so letos, tudi zaradi pozitivnega dogajanja na borzah, najbolj priljubljeni med slovenskimi vlagatelji, v prvih sedmih mesecih pa so bila skupna neto vplačila rekordna. Skupaj je bilo vplačanih namreč skoraj 286 milijonov evrov.

Že januarja so neto vplačila obsegala 37,9 milijona evrov, kar je bila rekordna raven po letu 2007, februarja so nato dosegla 42,8 milijona evrov, marca pa so z 48 milijoni evrov vplačil presegla tudi to vrednost. Aprila so nato vlagatelji v delniške vzajemne sklade vplačali 28,5 milijona evrov neto, maja 29 milijonov evrov. 

Pospešek so nato znova dobila junija, ko so obsegala 33 milijonov evrov, julija pa so bila druga najvišja letos. Avgusta so bila nato z 22 milijoni evrov najskromnejša letos.

Prenosi v sklade denarnega trga?

Poleg delniških so izstopala tudi vplačila v sklade denarnega trga, saj so avgusta presegla 11,3 milijona evrov, kar je največ po lanskem decembru. Vplačila v slednje so se okrepila že v zadnjih nekaj mesecih – aprila so dosegla skoraj 10 milijonov evrov. 

Kot so sporočili iz DZU, so ob zadnji povečani nihajnosti v začetku avgusta na borznih trgih zaznali predvsem povečane transakcije – prenose znotraj krovnega sklada, kar je posledica prilagajanja portfelja novim tržnim razmeram. 

"Prilagajanje je šlo v obe smeri, tako iz delniških v obvezniški sklad kot iz denarnega v delniške sklade," so dejali v Generali Investments. V krovnem skladu lahko vlagatelji namreč brez davčnih posledic in drugih transakcijskih stroškov premaknejo sredstva v bolj varne naložbe in obratno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar