Ne le na borzi, rekordi tudi v vzajemnih skladih! Tam zdaj obračajo 5,4, milijarde evrov

Medtem ko je ameriški indeks S&P 500 letos dosegel že 30 rekordov, od najnižje vrednosti lanskega oktobra pa je pridobil skoraj tretjino vrednosti, so optimistični tudi slovenski varčevalci. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila do junija največja v zgodovini. Za zgolj dober milijon evrov so presegla do zdaj rekordna vplačila v letu 2021.  

Na vplačila v vzajemne sklade vpliva splošno razpoloženje na finančnih trgih. Po oceni direktorice Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) Mire K. Veljić so naraščajoča neto vplačila v sklade rezultat in splošno stanje na trgu. "Po eni strani še vedno visoka inflacija z nizkimi obrestnimi merami na depozite ter po drugi strani trg kapitala, ki raste in vlagateljem prinaša zelo lepe donose," je maja ocenila Veljić.

V prvih petih mesecih so neto vplačila v vzajemne sklade v upravljanju vseh slovenskih DZU v povprečju obsegala 43,2 milijona evrov na mesec. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 216,2 milijona evrov, medtem ko so varčevalci v prvih petih mesecih leta 2021 vplačali 215,3 milijona evrov neto.

Kot so zapisali v poročilu Banke Slovenije, sestava vlagateljev v vzajemne sklade ostaja nespremenjena. "Glavnino neto vplačil (75,2 odstotka) so prispevala gospodinjstva, sledili so drugi finančni posredniki (18,2 odstotka) ter nefinančne družbe (6,8 odstotka)," so navedli pri BS.

Pozitiven trend naraščanja neto vplačil v sklade slovenskih DZU se je začel septembra lani, ko so neto vplačila presegla 35 milijonov evrov. Januarja so nato varčevalci dosegli mesečni rekord neto vplačil po letu 2005, februarja pa so vplačali 45,6 milijona evrov oziroma tri milijone manj kot prvi mesec leta, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Marca je bil nato znova dosežen mesečni rekord po letu 2005, saj so vplačila presegla 50 milijonov evrov. Neto vplačila so nato aprila obsegala 44,4 milijona evrov, maja pa nekoliko manj kot 27 milijonov evrov. Skupna vrednost sredstev v upravljanju DZU je marca presegla 5,4 milijarde evrov, nato pa zaradi popravka na delniških trgih upadla na 5,28 milijarde evrov. Zdaj je znova presegla 5,4 milijarde evrov.

Tudi vplačila v delniške vzajemne sklade rekordna

Večina neto vplačil je sicer tradicionalno vplačana v delniške vzajemne sklade. Letos so ti tudi zaradi dogajanja na borzah najbolj priljubljeni med slovenskimi vlagatelji, v prvih petih mesecih pa so bila skupna neto vplačila rekordna.

Že januarja so neto vplačila obsegala 37,9 milijona evrov, kar je bila rekordna raven po letu 2007, februarja so nato dosegla 42,8 milijona evrov, marca pa so z 48 milijoni evrov vplačil presegla tudi to vrednost. Aprila so nato vlagatelji v delniške vzajemne sklade vplačali 28,5 milijona evrov neto, maja pa 29 milijonov evrov.

Občutno manjša so vplačila v obvezniške sklade. Januarja jih je bilo za nekaj več kot sedem milijonov evrov, februarja pa še nekoliko manj, in sicer 1,4 milijona evrov. Marca je bilo vplačil nekoliko več, saj so obsegala 16,6 milijona evrov, kar je bilo z izjemo decembra 2023 največ po marcu 2023. Maja je prišlo celo do odliva sredstev, in sicer v višini 3,1 milijona evrov.

Pri mešanih vzajemnih skladih pa je v prvih štirih mesecih leta prišlo do dobrih 12 milijonov evrov neto odliva. Čeprav so bili prilivi januarja, februarja in aprila pozitivni, pa je marca prišlo do odliva v višini 18,8 milijona evrov. Gre za največji odliv po marcu 2020. Maja je bilo neto vplačil za milijon evrov.

V vzajemne sklade denarnega trga je bilo prvi letošnji mesec vplačanih 1,4 milijona evrov, februarja pa je prišlo do odliva sredstev v višini 700 tisoč evrov. Marca so nato neto vplačila presegla 4,6 milijona evrov, aprila pa dosegla skoraj 10 milijonov evrov. Maja je prišlo do minimalnega odliva sredstev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar