Možnost dolgotrajne vojne z Iranom in povišanih cen nafte spodbuja vlagatelje v delnice, da ponovno ocenjujejo širši nabor industrij, vključno z manj očitnimi sektorji — od podjetij za dostavo hrane do proizvajalcev kozmetike — saj se motnje v dobavnih verigah stopnjujejo.
Indeks globalnih delnic je od začetka konflikta izgubil 5,5 odstotka vrednosti in je na poti do najslabšega mesečnega rezultata od leta 2022, pri čemer je Azija utrpela največji padec. Trgovci — zaskrbljeni zaradi ponovnega porasta inflacije in vse večjih stroškov vojne, ki povečujejo proračunske primanjkljaje — so pričakovanja za naslednje znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) prestavili na sredino leta 2027.
Medtem ko so med podjetji, ki so doslej zaradi konflikta utrpela največ škode, letalske družbe in ladijski prevozniki, so delnice obrambnega in energetskega sektorja pridobile.
Velik ameriški napad na otok Kharg, od koder se izvozi večina iranske surove nafte, povečuje strahove pred širšimi motnjami v dobavi v regiji, kar dodatno obremenjuje trge nafte in plina.
Ker se vlagatelji pripravljajo na širše posledice, se pozornost usmerja tudi na prej spregledana tveganja — vključno s proizvajalci čipov in dobavitelji oblačil — ob skrbeh, ki segajo od pomanjkanja helija do rasti cen surovin.
Azijske delnice so zaradi vojne z Iranom utrpele največje izgube. "Kar se je začelo kot omejen energetski šok, se hitro širi," je dejala Hebe Chen, višja tržna analitičarka pri Vantage Global Prime. "Vojna premija ni več zgolj zgodba o energiji — gre za ponovno vrednotenje celotnega trga, sekundarne žrtve pa se šele začenjajo pojavljati."
Polprevodniški sektor
Podjetja, ki proizvajajo polprevodnike in so doslej imela koristi od svetovnega razcveta umetne inteligence, so prav tako ujeta v motnje dobavnih verig zaradi vojne.
Zaprtje velikega obrata za utekočinjeni zemeljski plin v Katarju po napadu iranskega drona je po ocenah Bloomberg Economics izločilo približno tretjino svetovne proizvodnje helija. "To je potencialno velik udarec za proizvajalce čipov, saj je helij ključen element proizvodnje in nima neposrednega nadomestka," je dejal analitik Bloomberg Intelligence Michael Deng.
Poleg pomanjkanja helija visoke cene energije ogrožajo tudi povpraševanje po polprevodnikih, saj povečujejo operativne stroške podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Indeks polprevodnikov Philadelphia Stock Exchange Semiconductor Index je od začetka konflikta izgubil več kot pet odstotkov, padle pa so tudi delnice azijskih podjetij, kot so: Samsung Electronics, SK Hynix in Taiwan Semiconductor Manufacturing (TSMC).
Medtem so se delnice proizvajalca helija Linde India zvišale. Za zdaj naj bi bil vpliv omejen. Analitiki UBS, tudi Sunny Lin, menijo, da bo vpliv na marže verjetno relativno majhen, saj je bil v zadnjih letih helij v presežni ponudbi, podjetja pa imajo več virov dobave.
"TSMC ima približno šestmesečno zalogo, zato kratkoročno ne pričakujejo težav," je dejal analitik Jefferies William Beavington.
Nekateri analitiki pa so bolj pesimistični. "Možne motnje v dobavi polprevodnikov so podcenjene," je dejal Gary Tan, upravljavec sklada pri Allspring Global Investments. "Proizvodnja čipov je med najbolj energetsko intenzivnimi industrijami na svetu, Tajvan in Južna Koreja pa sta močno odvisna od utekočinjenega zemeljskega plina."
Hrana in kuhalniki
Motnje v dobavi na Bližnjem vzhodu, od koder Indija uvaža večino plina, so povzročile hudo pomanjkanje plina za kuhanje. Zaradi tega se podjetja za dostavo hrane soočajo z možnostjo manjšega števila naročil, saj restavracije razmišljajo o: krajšem delovnem času in zmanjšanju števila jedi na meniju.
To je močno prizadelo delnice podjetij: Eternal, Swiggy in Jubilant Foodworks. Po drugi strani pa so strahovi pred pomanjkanjem plina povečali delnice proizvajalcev električnih kuhalnih plošč, kot sta TTK Prestige in Stove Kraft.
Tudi ameriška podjetja za delitev prevozov in dostavo hrane — Uber, DoorDash Lyft — se soočajo s težavami, saj je gorivo največji variabilni strošek za voznike, zaradi česar so ta podjetja zelo občutljiva na naftne šoke.
Avtomobilska industrija
Proizvajalci avtomobilov bi lahko utrpeli škodo, saj višje cene nafte zmanjšujejo potrošniško povpraševanje.
Analitik Bloomberg Intelligence Steve Man meni, da je med ameriškimi proizvajalci najbolj izpostavljen Ford, saj velik delež prihodkov ustvarja s pick-up vozili z veliko porabo goriva. Toyota in Hyundai bi lahko utrpela največji padec prodaje na Bližnjem vzhodu, ki predstavlja: 17 odstotkov prodaje Toyote in desetino prodaje Hyundaija.
Delnice Hyundaija so ta mesec padle za 23 odstotkov, Toyotine pa za 12 odstotkov. Konflikt meče senco tudi na kitajski izvoz avtomobilov, saj je Bližnji vzhod postal pomemben trg.
Maloprodaja
V maloprodaji je pritisk dvojni. Višje cene nafte povečujejo stroške distribucije in zmanjšujejo kupno moč potrošnikov. Delnice ameriških modnih blagovnih znamk in trgovcev na drobno so padle, med drugim: Lululemon, Nike, Macy’s in RH.
Tudi dobavitelji oblačil na Kitajskem pričakujejo višje stroške surovin, saj so poliester in akril — pomembna materiala za tekstil — pridobljena iz nafte.
Gnojila
Približno 35 odstotkov svetovnih surovin za gnojila potuje skozi Hormuško ožino. To ozko grlo naj bi povzročilo rast cen gnojil v Severni Ameriki, saj se globalno povpraševanje povečuje. Proizvajalci, kot sta Nutrien in Mosaic so zato že zabeležili rast delnic.
Kemikalije
Po ocenah analitika Alekseya Yefremova iz KeyBanc Capital Markets je konflikt neposredno prizadel približno 15 odstotkov svetovne dobave etilena in polietilena.
Ker se globalna ponudba zmanjšuje, se povečuje povpraševanje po ameriških kemikalijah, kar lahko koristi podjetjem, kot sta Dow in LyondellBasell.
Kitajske kemijske delnice, kot je Hebei Jinniu Chemical Industry, so od začetka vojne poskočile za približno 80 odstotkov, saj so številna podjetja napovedala občutna zvišanja cen.
Zaprtje Hormuške ožine je zmotilo proizvodnjo etilena, zato cene etilena hitro rastejo. To vpliva na številne industrije — od plastike in detergentov do poliestra in barv.
Alternativna energija
Zaradi poglabljanja naftne krize vlagatelji znova kažejo več zanimanja za alternativne vire energije, kot so veter, sončna energija, litijeve baterije in sistemi za shranjevanje energije.
Delnice proizvajalca vetrnih turbin Goldwind so ta mesec zrasle za približno desetino, delnice proizvajalca baterij CATL pa za 16 odstotkov.
Gradnja stanovanj
Delnice ameriških gradbenih podjetij so pod pritiskom, ker so se pričakovanja glede znižanja obrestnih mer zmanjšala, kar bi lahko povzročilo višje hipotekarne obrestne mere.
Če se donosnost 10-letnih državnih obveznic zviša, to pomeni dražje hipotekarne kredite, kar lahko negativno vpliva na povpraševanje po stanovanjih in zaupanje potrošnikov.
Sladkor in pnevmatike
Indijska podjetja za proizvodnjo sladkorja, kot sta Balrampur Chini Mills in Shree Renuka Sugars bi lahko imela koristi, saj višje cene nafte povečujejo povpraševanje po etanolu, ki se meša z gorivom.
Po drugi strani pa proizvajalci pnevmatik uporabljajo naftne derivate za sintetično gumo, zato višje cene nafte pritiskajo na delnice podjetij, kot sta Apollo Tyres in MRF.
Kovine
Poleg vpliva na energijo konflikt moti tudi dobavo surovin in prodajo kovin iz talilnic na Bližnjem vzhodu. Perzijski zaliv predstavlja približno slabo desetino svetovne proizvodnje aluminija, cene aluminija pa so dosegle štiriletni vrh, preden so nekoliko padle.
Norveško podjetje Norsk Hydro je v središču teh dogodkov, saj ima 50-odstotni delež v skupnem podjetju Qatalum. Čeprav je bila 3. marca zaradi pomanjkanja plina sprožena nadzorovana zaustavitev proizvodnje, se je delnica kasneje stabilizirala po novici, da Qatar Aluminum ne načrtuje popolnega zaprtja.
Tudi če se proizvodnja ustavi le začasno, bodo posledice trajale dlje, saj aluminijeve talilnice potrebujejo tri do šest mesecev, da ponovno dosežejo polno proizvodnjo. Medtem so ameriški proizvajalci aluminija, kot je Alcoa, zabeležili rast delnic, saj njihove proizvodne zmogljivosti niso bistveno prizadete, višje cene kovin pa izboljšujejo njihove prihodke.