Rast dobičkov evropskih bank krepi pozive k višjim davkom

Obeti za dobičke evropskih bank so dobri, zaradi česar so te vse bolj na udaru višjih davkov, saj si njihove vlade prizadevajo zapolniti proračunske primanjkljaje.

Razprave o obdavčitvi dobičkov bank se krepijo v državah, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Portugalska, Švedska in Italija, kar prinaša dodatno negotovost, ki je vlagatelji ne marajo.

Britanski premier Andy Burnham ni izključil možnosti zvišanja davkov za banke v proračunu prihodnji mesec, zaradi česar analitiki in bančniki opozarjajo pred takšno potezo. Italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini želi, da banke za spodbujanje gospodarstva prispevajo več. V Franciji in na Švedskem bi lahko prihajajoče volitve na oblast pripeljale zagovornike višjih davkov za banke.

"Visoka dobičkonosnost bank bo predstavljala mamljiv potencialni vir dodatnih davčnih prihodkov," je dejal Andrew Stimpson, analitik pri Keefe, Bruyette & Woods.

Grožnja z višjimi davki prihaja v času, ko številne evropske vlade iščejo nove vire prihodkov, s katerimi bi zapolnile proračunske primanjkljaje. Banke so postale ena glavnih tarč, saj številne stranke, zlasti leve, trdijo, da so skokoviti dobički bank v veliki meri posledica višjih obrestnih mer, uvedenih pred približno štirimi leti, in bi se morali zato vrniti državljanom.

Po ocenah, ki jih je zbral Bloomberg, se številne največje evropske banke približujejo še enemu rekordnemu letu po dobičkih. Pri tem jim pomagata močna rast investicijskega bančništva ter višji prihodki od provizij pri upravljanju premoženja in sredstev.

Indeks Stoxx Europe 600 Banks, ki spremlja največje banke v regiji, naj bi leta 2026 ustvaril povprečni donos na kapital v višini 13,6 odstotka, medtem ko je leta 2022 znašal 7,9 odstotka, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.

K višji dobičkonosnosti sta po mnenju analitikov Bloomberg Intelligence Laurenta Douilleta in Simbarasheja Gumba prispevala tudi uvajanje umetne inteligence in deregulacija.

Burnhamova vlada je "levosredinska vlada in že leta je bilo jasno, da bi banke lahko na koncu doletele višje davčne obremenitve", je dejal Benjamin Toms, analitik pri RBC Capital Markets.

Banke v Združenem kraljestvu plačujejo 3-odstotni pribitek na dobiček nad letnim pragom 100 milijonov funtov (135 milijonov dolarjev), poleg standardne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Toms kot eno od možnosti vidi 3-odstotno povečanje bančnega pribitka, kar bi vladi lahko prineslo dodatni 2 milijardi funtov prihodkov.

V Italiji koalicijski partnerji razpravljajo o morebitnem dodatnem davku za banke. Salvini je ta mesec dejal, da želi predlagati obdavčitev bank po španskem vzoru, pri čemer se je skliceval na pričakovane rekordne dobičke, za katere je dejal, da so jih "plačevali državljani". Drugi italijanski podpredsednik vlade Antonio Tajani novemu davku na banke nasprotuje. Namesto tega se zavzema za pogovore z bankami o tem, kako bi lahko po potrebi pomagale zapolniti proračunski primanjkljaj.

Španija je leta 2022 uvedla začasen 4,8-odstotni davek na neto obrestne in provizijske prihodke bank. Pozneje ga je nadomestil progresivni davek z najvišjo 7-odstotno stopnjo za banke, ki iz naslova obresti in provizij ustvarijo več kot 5 milijard evrov (5,8 milijarde dolarjev) prihodkov. Davek med drugim zadeva banki Banco Santander in BBVA.

Negotovost zaradi volitev

"Ko vlade iščejo možnosti za financiranje, davki na banke predstavljajo stalno tveganje za ta sektor," so v poročilu zapisali analitiki JPMorgan, med njimi Kian Abouhossein in Delphine Lee. "V nekaterih regijah, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Portugalska in Italija, opažamo vse več pozivov k višjim davkom, z bližanjem volitev pa bo verjetno vse več tudi razprav."

Na Švedskem bodo 13. septembra parlamentarne volitve, dobički bank pa so ogroženi zaradi morebitnega bančnega davka, ki ga je predlagala opozicija in ki trenutno vodi v javnomnenjskih raziskavah.

Francoske banke se soočajo z dodatno negotovostjo zaradi širšega razpona možnih izidov prihajajočih predsedniških volitev. Francija je pod pritiskom, da zmanjša enega največjih proračunskih primanjkljajev v evroobmočju, medtem ko razprodaja državnih obveznic zvišuje stroške zadolževanja države.

Francoski finančni minister Roland Lescure je prejšnji mesec dejal, da bi bilo težko odpraviti enkratni pribitek k davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil uveden leta 2025 in nato podaljšan v letošnje leto. Predlog proračuna za leto 2027 mora biti predložen do 30. septembra.

Po podatkih bonitetne agencije Fitch Ratings je ta davek francoske banke leta 2025 stal približno milijardo evrov.

Kljub temu odporna dobičkonosnost evropskim bankam omogoča, da prenesejo višje davčne obremenitve, ne da bi to bistveno vplivalo na njihove dobičke, medtem ko bi lahko vlade pri njihovem zviševanju pokazale zadržanost, menijo vodilni v bankah in analitiki.

Lloyds Banking Group po besedah finančnega direktorja Williama Chalmersa zaradi morebitnega zvišanja pribitka "zelo nerad" spreminja svoje napovedi. Morebitno 3-odstotno zvišanje pribitka bi Lloyds stalo 225 milijonov funtov, kar "ni posebej veliko", je Chalmers dejal na julijski predstavitvi poslovnih rezultatov.

Prizadevanja evropskih držav za zvišanje davkov imajo tudi druge prednostne naloge. Bančno financiranje je "nujno potrebno" za naložbe na ključnih področjih, vključno z obrambo, umetno inteligenco in energetskim prehodom, je dejal Stimpson. "Vlade ne bodo želele ogroziti te rasti zaradi hitrega povečanja davčnih prihodkov," je dejal.