Umar močno zvišal napoved letošnje gospodarske rasti na 3,8 odstotka

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišal z dveh na 3,8 odstotka, potem ko je gospodarstvo lani zraslo za 1,5 odstotka. Rast bo po njegovi oceni podprta z okrevanjem izvoza, močnimi investicijami in večjo potrošnjo gospodinjstev.

Pospešek v prvi polovici leta je bil posledica zagona novih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer.

Investicijsko aktivnost letos spodbujajo zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, gradnja drugega tira, občinske naložbe pred lokalnimi volitvami ter zasebna vlaganja v proizvodne zmogljivosti. Ker so nekateri od teh dejavnikov enkratni, Umar za leto 2027 napoveduje umiritev rasti na 2,5 odstotka, za leto 2028 pa na 2,3 odstotka.

Zasebno potrošnjo podpirajo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in izboljšanje zaupanja potrošnikov, čeprav gospodinjstva še naprej veliko varčujejo. Okrepila se bo tudi državna potrošnja, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter večjega zaposlovanja v zdravstvu in socialnem varstvu, ocenjuje Umar.

Nominalna povprečna bruto plača naj bi letos zrasla za 7,9 odstotka. V javnem sektorju Umar pričakuje 8,3-odstotno, v zasebnem pa 7,5-odstotno rast. Zaposlenost bo nekoliko višja kot lani, nato pa naj bi zaradi pomanjkanja delovne sile stagnirala na visoki ravni. Število registriranih brezposelnih bo letos v povprečju ostalo pri približno 45.000.

Umar je napoved povprečne letošnje inflacije zvišal z 2,6 na 3,1 odstotka. K temu bodo največ prispevale višje cene energentov in storitev, proti koncu leta pa tudi ponovna rast cen hrane. Inflacija naj bi se v prihodnjih dveh letih ob odsotnosti novih zunanjih šokov postopoma umirjala.

Napoved spremljajo predvsem negativna tveganja, povezana z vojno na Bližnjem vzhodu, energetskimi trgi, trgovinskimi napetostmi in morebitnimi motnjami v Hormuški ožini. Med domačimi tveganji Umar izpostavlja pomanjkanje delovne sile, rast stroškov dela in slabšanje konkurenčnosti podjetij.