Francoski dolg znova straši trge: Pribitek na obveznice najvišji po letu 2012

Merilo tveganja pri francoskih državnih obveznicah se je povzpelo na najvišjo raven po evropski dolžniški krizi. Vlagatelje vse bolj skrbita velik proračunski primanjkljaj in politična negotovost v državi.

Razlika med donosnostjo francoskih in nemških desetletnih obveznic je v sredo narasla na 90 bazičnih točk. K širjenju razmika je prispevala tudi razprodaja na evropskih trgih, ki so jo sprožile višje cene nafte in plina. Gre za najvišjo zaključno raven po letu 2012.

Naraščajoči pribitek kaže, da vlagatelji od Francije zahtevajo vse več nadomestila za tveganje. Država se namreč še vedno težko spopada z visokim javnofinančnim primanjkljajem, dodatno negotovost pa prinašajo predsedniške volitve čez sedem mesecev. Kandidati za naslednika Emmanuela Macrona za zdaj ne kažejo veliko pripravljenosti za višje davke ali ostrejše reze v javno porabo, čeprav bi bili takšni ukrepi potrebni za upočasnitev rasti dolga.

Politična razdrobljenost po parlamentarnih volitvah leta 2024 je močno otežila urejanje javnih financ. Poslanci so od takrat večkrat zrušili vlado, zato so se ukrepi za zmanjšanje porabe zavlekli ali pa so bili precej omiljeni. Sedanji premier Sébastien Lecornu opozarja, da bi lahko neuspeh pri sprejetju proračuna pred volitvami primanjkljaj znova potisnil navzgor in ga pozneje še težje obvladali.

Razmere dodatno zapleta šibko gospodarstvo, ki se je v prvi polovici leta komaj izognilo recesiji. Vlada bo še ta teden posodobila gospodarske napovedi, pri čemer je že opozorila, da bo zaradi ohlajanja težko doseči cilj za leto 2026. Primanjkljaj naj bi se z lanskih 5,1 odstotka BDP znižal na pet odstotkov.

Nov pritisk predstavlja tudi energetski šok zaradi dolgotrajne vojne na Bližnjem vzhodu. Donosnosti državnih obveznic po Evropi so se povzpele na najvišje ravni v več letih, saj vlagatelji pričakujejo, da bi dražja energija in višja inflacija lahko Evropsko centralno banko prisilili v dodatno zviševanje obrestnih mer. Donosnost francoskih desetletnih obveznic se je zvišala za 11 bazičnih točk na 4,34 odstotka, kar je največ po letu 2008.