text size
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek zvišala obrestno mero za mejne depozite za 25 bazičnih točk na 2,5 odstotka, kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov.
Svet ECB je sporočil, da je po zvišanju dobro pripravljen na obvladovanje negotovosti, ki jo povzroča konflikt na Bližnjem vzhodu. Pri prihodnjih odločitvah bo še naprej upošteval najnovejše gospodarske in finančne podatke, inflacijske obete, gibanje osnovne inflacije ter učinkovitost prenosa denarne politike.
Vse bolj verjetne višje cene nafte in zemeljskega plina
"Geostrateški konflikti še vedno vztrajajo, pri čemer razpleti ostajajo negotovi. Vse bolj verjetno je, da bo to prispevalo k vztrajno višjim cenam nafte in zemeljskega plina, kar bi se lahko odrazilo v rasti stroškov energije in elektrike v jesenskih in zimskih mesecih. Ob tem pa gospodarska aktivnost v evrskem območju ostaja močnejša od pričakovanj, tudi podatki, ki prihajajo za tretje četrtletje, so spodbudni,'' zapisal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Preberi še
ECB bo zvišala obresti zaradi inflacije, ki jo povzroča vojna v Iranu
ECB naj bi v četrtek drugič po začetku vojne z Iranom zvišala stroške zadolževanja.
10.09.2026
Politična tveganja in energija sprožajo razprodajo evropskih obveznic
Evropske obveznice so pod vse večjim pritiskom, saj rast cen plina in naraščajoča politična tveganja pospešujejo razprodajo na evropskem trgu dolga.
07.09.2026
Evropa kopiči gotovino, Slovenija postavlja nova pravila
V evropskem obtoku je rekordno število bankovcev.
03.09.2026
''V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za četrtinko odstotne točke, potem ko smo jih na prejšnji, julijski seji pustili nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako znaša 2,5 odstotka. Ocenjujemo, da nam ta nivo obrestnih mer omogoča fleksibilnost, da se primerno odzovemo na vse možne razplete vojne in njihove potencialne posledice za inflacijo. Za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsaki seji posebej."
ECB se ni vnaprej zavezala določeni poti obrestnih mer, s čimer je pustila odprte možnosti za prihodnje mesece. O denarni politiki bo odločala na vsakem zasedanju posebej.
Centralna banka je zvišala napoved inflacije za leto 2027 z 2,3 na 2,5 odstotka, za leto 2028 pa z dveh na 2,1 odstotka. Osnovno inflacijo brez cen hrane in energije leta 2027 zdaj pričakuje pri 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot doslej.
Banka prav tako ocenjuje, da bo rast cen daljše obdobje ostala nad njenim dvoodstotnim ciljem.
ECB je hkrati izboljšala napoved gospodarske rasti evrskega območja za leto 2027 z 1,2 na 1,4 odstotka. Napoved za leto 2028 je ohranila pri 1,5 odstotka.
"ECB je ukrepala v skladu s pričakovanji, vendar je pomembnejše tisto, kar je spremljalo odločitev o obrestih. S tem, da so pustili odprta vrata za nadaljnje zaostrovanje denarne politike, so oblikovalci politike jasno pokazali, da tveganje inflacije, ki ga povzročajo cene energije, še vedno ostaja zelo prisotno. Eno zvišanje obrestne mere ni zgornja meja. Verjetnost, da bo do konca leta prišlo do še enega zvišanja, se je povečala," je dejal Patrick Ernst, strateg pri JPMorgan Private Bank.
Članek je bil posodobljen z odzivom guvernerja Primoža Dolenca.