Kje so in kam gredo cene surovin po konfliktu na Bližnjem vzhodu?

Po lanskem odličnem letu za energetski sektor, ki je v ameriškem indeksu S&P 500 imel 62-odstotno rast, mu letos ne kaže tako dobro. Če je lani na cene surovin močno vplivala ruska invazija na Ukrajino, je letos paleta tveganj precej bolj barvita. Svetovno gospodarstvo se namreč ob vse višjih obrestnih merah zaradi povišane inflacije ohlaja, kar dolgotrajno vodi v manjše povpraševanje, kratkotrajno pa je največje vprašanje za trg surovin konflikt na Bližnjem vzhodu. Za zdaj je vpliv vojne na svetovne blagovne trge omejen, obeti pa bi se lahko hitro poslabšali, če bi se konflikt stopnjeval, napovedujejo pri Svetovni banki.

"Čeprav je svetovno gospodarstvo v veliko boljšem položaju, kot je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi se spopadlo z velikim šokom na naftnem trgu, pa bi lahko stopnjevanje zadnjega konflikta na Bližnjem vzhodu globalne trge surovin potisnilo v neznane vode," so zapisali v zadnjem poročilu Svetovne banke.

Če pogledamo na borzni trg, je energetski sektor v indeksu S&P 500 od začetka leta upadel za slabe štiri odstotke. Indeks, ki sledi delnicam podjetij v sektorju materialov, pa je upadel za slabe tri odstotke. Vrednost izgublja tudi Bloombergov indeks surovin, ki je letos upadel za slabih osem odstotkov. 

Po napovedi banke naj bi cene nafte v tekočem četrtletju v povprečju dosegle 90 dolarjev za sodček, nato pa bodo prihodnje leto upadle na povprečno 81 dolarjev zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti. Prihodnje leto naj bi se skupno cene surovin znižale za 4,1 odstotka. Če pogledamo podrobneje, naj bi se cene kmetijskih surovin prihodnje leto znižale zaradi povečane ponudbe. Cene navadnih kovin naj bi v letu 2024 prav tako upadle za pet odstotkov.

Učinki konflikta na Bližnjem vzhodu  na svetovne blagovne trge so bili doslej omejeni. Cene tekočega zlata so se od začetka spopadov dvignile za približno šest odstotkov, medtem ko so se cene kmetijskih surovin, večine kovin in drugih surovin komaj kaj spremenile.

Kako bi konflikt lahko vplival na cene nafte?

"Obeti glede cen surovin bi se utegnili hitro poslabšati, če bi se konflikt stopnjeval," pa opozarjajo analitiki pri Svetovni banki. Pripravili so tri možne scenarije na podlagi zgodovinskih izkušenj, saj so trenutne razmere zelo podobne tisti izpred 50 let. Takrat se je začela izraelsko-arabska vojna, pri kateri je bil odločilen embargo arabskih članic Združenja držav proizvajalk nafte (Opec) na prodajo in izvoz nafte vsem, ki so bili na strani Izraela, tudi na ZDA. 

Učinki vojne na naftni trg so odvisni od stopnje motenj v oskrbi. Po scenariju majhnih motenj bi se svetovna oskrba z nafto zmanjšala za 500 tisoč do dva milijona sodčkov na dan, kar je približno enakovredno zmanjšanju porabe med državljansko vojno v Libiji leta 2011. "Po tem scenariju bi se cena nafte sprva povečala za 3 do 13 odstotkov glede na povprečje za tekoče četrtletje na razpon od 93 do 102 dolarjev za sodček," navaja Svetovna banka.

V scenariju srednjih motenj – približno enakovreden učinku vojne v Iraku leta 2003 – bi se svetovna dobava nafte zmanjšala za tri do pet milijonov sodčkov na dan. "To bi sprva povečalo cene nafte za 21 do 35 odstotkov – na 109 do 121 dolarjev za sodček," pišejo pri Svetovni banki.

Bloomberg

 

V scenariju velike motnje – primerljivem z arabskim naftnim embargom leta 1973 – bi se svetovna ponudba nafte zmanjšala za šest do osem milijonov sodčkov na dan. To bi povečalo cene za 56 do 75 odstotkov – na 140 do 157 dolarjev za sodček, navajajo v poročilu.

Dejstvo, da je imel konflikt doslej le skromen vpliv na cene surovin, lahko pomeni, da je svetovno gospodarstvo sposobnejše absorbirati šoke cen nafte. Od energetske krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so države bolje pripravljene na takšne šoke, piše v poročilu.

Količina nafte za ustvarjanje enega dolarja v BDP se je od leta 1970 zmanjšala za več kot polovico. Države imajo bolj raznoliko bazo izvoznikov nafte in razširjene energetske vire, kamor spadajo tudi obnovljivi viri. Tako bi stopnjevanje konflikta lahko imelo zmernejše učinke, kot jih je v preteklosti.

Višje cene nafte pomenijo višje cene hrane

"Višje cene nafte, če se ohranijo, neizogibno pomenijo višje cene hrane," je bil jasen Ayhan Kose, namestnik glavnega ekonomista Svetovne banke in direktor skupine Prospects. Kot je navedel, bi ob hudem šoku zaradi visokih cen nafte to dvignilo inflacijo cen hrane, ki je v številnih državah v razvoju že tako povišana. 

Pred konfliktom na Bližnjem vzhodu so cene kmetijskih surovin v tretjem četrtletju upadle za tri odstotke, predvsem zaradi znižanja cen hrane, ki so glavna komponenta indeksa. Indeks cen hrane je prav tako upadel za tri odstotke, k čemur so največ prispevale nižje cene žita.  

Bloomberg

 

Kljub temu na trgu prehranskih surovin ni mirno, saj nestanovitost povzročajo končanje črnomorske pobude za izvoz žita, indijska prepoved izvoza riža in bližajoči se pojav El Niño. Drugi indeks cen hrane, ki vključuje sladkor, meso in sadje, je v tretjem četrtletju upadel za štiri odstotke, predvsem zaradi nižjih cen mesa.

Ob tem pa so svetovne cene sladkorja v minulem četrtletju 2023 dosegle najvišjo raven od leta 2011, višje so kar za četrtino. Cene so se zvišale zaradi zaskrbljenosti glede manjše proizvodnje v Indiji in na Tajskem zaradi El Niña in pričakovanj, da bo Indija morda uvedla izvozne omejitve. Višji skok cen je preprečila zgolj izjemna letina sladkorja v Braziliji.

Zlato nad dva tisoč dolarjev?

Nekatere surovine, zlasti zlato, so lahko jasno opozorilo glede obetov. Cene zlata so se od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu dvignile za približno osem odstotkov. So pa zelo pomenljive, saj se zgodovinsko gledano zvišajo v obdobjih konfliktov in negotovosti, ko so vlagatelji zaskrbljeni in iščejo varno zatočišče.

Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, megleni gospodarski obeti in mešani poslovni rezultati borznih podjetij dajejo zagon plemenitim kovinam. Cena zlata se tako po napadu Hamasa giblje okoli dva tisoč dolarjev za unčo. 

"Ob bolj razširjenem konfliktu na Bližnjem vzhodu bi se cene zlata verjetno zvišale z že tako visokih ravni, ko bi se vlagatelji preusmerili k pregovorno varnim naložbam," pišejo pri Svetovni banki. 

Cene zlata so v tretjem četrtletju 2023 zmerno padle. Ta se giblje drugače kot obrestne mere, indeksirane na inflacijo, kar nakazuje, da cene dvigujejo geopolitična vprašanja. Pri Svetovni banki pričakujejo, da se bodo cene zlata leta 2024 zvišale, leta 2025 pa upadle, ko bo strah pred inflacijo in recesijo izginil. 

Cene kovin in mineralov navzdol zaradi gospodarskega ohlajanja

Pred konfliktom je indeks cen kovin in mineralov Svetovne banke v tretjem četrtletju leta 2023 padel za dva odstotka, kar odraža vpliv upočasnitve gospodarske dejavnosti v večjih gospodarstvih na povpraševanje. Kljub šibkosti v nepremičninskem sektorju so povpraševanje po kovinah na Kitajskem, ki pomeni 60 odstotkov svetovnega povpraševanja po kovinah, podprla tako infrastruktura kot proizvodnja, predvsem električnih vozil.

Po pričakovanem upadu leta 2023 bodo cene kovin leta 2024 verjetno še naprej upadale zaradi upočasnjenega povpraševanja in zadostne ponudbe, piše v poročilu Svetovne banke. Kot pričakujejo, bo zeleni prehod do leta 2025 občutno povečal povpraševanje po nekaterih kovinah, zlasti po aluminiju, bakru, niklju in kositru.

Indeks cen kovin in mineralov je v tretjem četrtletju leta 2023 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem upadel za dva odstotka, s čimer se nadaljuje enakomerno zniževanje cen od začetka leta 2022. "To v veliki meri odraža upočasnjeno gospodarsko aktivnost v večjih gospodarstvih ob izdatni ponudbi leta 2023, zlasti za baker, nikelj in cink," opažajo pri Svetovni banki.

Premog bi se lahko občutno pocenil

Cene premoga so se v tretjem četrtletju 2023 znižale, saj je naraščajoče povpraševanje na Kitajskem in v Indiji ublažilo povečanje domače proizvodnje v Indoneziji. Potrošnja v ZDA in Evropski uniji se je še naprej krčila. Po uvedbi prepovedi uvoza ruskega premoga je Evropska unija uspela pri nabavi premoga drugje, predvsem v ZDA, Avstraliji, Kolumbiji in Južni Afriki.

Depositphotos

Konflikt na Bližnjem vzhodu je povzročil majhno zvišanje cen premoga. Pred tem so se cene premoga v tretjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje znižale, upad cen pa se je začel že lani. Avstralske cene premoga so nižje za osem odstotkov po 31-odstotnem padcu drugem četrtletju, podobno pa se gibajo tudi južnoafriške cene premoga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar