Od kod prihaja dizel v Slovenijo in ali bo cena še naprej rasla

Odkar so izraelske in ameriške sile februarja napadle Iran in s tem efektivno zaprle ključno Hormuško ožino, mednarodne cene nafte močno nihajo. Od začetka leta se je sod surove nafte brent podražil za več kot 30 odstotkov. A potrošniki na bencinskih črpalkah ne kupujejo surove nafte, temveč njene derivate.

Eden od njih je v ospredju trenutne energetske krize, ki je sledila še vedno nerešenemu bližnjevzhodnemu konfliktu in jo je dodatno poslabšalo stopnjevanje vojne v Ukrajini. Gre za dizelsko gorivo, katerega trg se je v zadnjih letih temeljito preoblikoval.

Med kladivom in nakovalom se je znašla predvsem Evropa, ki je v veliki meri odvisna od dobav energentov zunaj svojih meja, pri čemer ji ne pomaga niti dejstvo, da več kot 90 odstotkov gospodarskih vozil v EU poganja dizel.

Kako je sestavljena dobavna veriga dizelskega goriva? Od kod države Evropske unije pridobivajo dizelsko gorivo in zakaj ga po vsem svetu primanjkuje?

Kdo nadzira trg dizelskega goriva?

Proizvodnja dizelskega goriva je razpršena po svetu. Podobno kot pri surovi nafti so ZDA tudi največji svetovni proizvajalec dizelskega goriva, pri čemer so rafinerije v Mehiškem zalivu glavni steber te proizvodnje. Te rafinerije dobavljajo velike količine dizelskega goriva v Evropo in Latinsko Ameriko.

Po podatkih Združenih narodov sta ZDA in Kitajska skupaj prispevali približno 32 odstotkov svetovne proizvodnje dizla, ki je leta 2023 znašala okoli 1,374 milijarde ton. Tretji in četrti največji proizvajalki sta bili Rusija – ki je za ZDA druga največja izvoznica dizla – in Indija, edina evropska država med prvo deseterico pa je bila Nemčija.

Pomemben delež svetovne ponudbe dizelskega goriva prihaja tudi z naftno bogatega Bližnjega vzhoda, zlasti iz območja Perzijskega zaliva. Največja proizvajalka je Savdska Arabija, ki ji sledi Iran.

Vojna v Iranu in zaprtje Hormuške ožine sta pretresla svetovni trg dizelskega goriva, saj skozi to morsko ozko grlo teče od 10 do 20 odstotkov svetovnih zalog dizelskega goriva, ki se prevaža po morju, navaja agencija Reuters.

Zunanji šoki premešajo karte

Evropa na splošno proizvede manj dizelskega goriva, kot ga porabi, in je odvisna od uvoza. Države Evropske unije so pred rusko invazijo na Ukrajino skoraj polovico svojega dizla uvozile iz Rusije. Leta 2022 je Evropa iz svoje vzhodne sosede uvozila za kar 29,9 milijona ton goriva, dve leti pozneje pa le še 2,9 milijona ton. Evropska komisija je namreč sprejela embargo na ruske naftne derivate, ki je v veljavo stopil februarja 2023.

Kratke dobavne poti iz Rusije so nadomestile več tednov dolge plovbe surovin z Bližnjega vzhoda, iz Indije in ZDA, od koder v Evropsko unijo v zadnjih letih steka čedalje več surove nafte, zemeljskega plina in pogonskih goriv.

Razmeroma kratke dobave iz ruskih pristanišč v evropska industrijska središča, ki so običajno trajale od tri do sedem dni, so zamenjale več tednov trajajoče dobave z drugih kontinentov. Tankerji iz Perzijskega zaliva in Indije do evropskih pristanišč potrebujejo od tri do šest tednov, njihove poti pa je leta 2023 na glavo obrnila tudi kriza v Rdečem morju. Tankerji so zaradi napadov hutijevcev tako namesto skozi Sueški prekop morali pluti okoli južnoafriškega Rta dobrega upanja, kar je pot podaljšalo tudi na več kot 40 dni.

To je vplivalo predvsem na cene surovin. Evropska dobavna veriga je zato dražja in občutljivejša za rast prevoznih stroškov in zavarovalnin, vremenske motnje, zapore pomorskih ožin in geopolitične napetosti. Ključnega leta 2022 se je cena dizla v Evropi tako z januarskih 750 dolarjev za tono povzpela na kar 1.463 dolarjev junija.

Trenutno se terminske pogodbe za tono dizla na borzi ICE Europe trgujejo okoli 1.150 dolarjev, kar je približno 150 dolarjev za sod. Aprila je sodček dizla na isti borzi prebil ceno 200 dolarjev.

Bližnji vzhod, ZDA in Indija nadomestile vlogo Rusije

Po začetku vojne v Ukrajini in uvedbi sankcij proti Moskvi je glavno vlogo pri oskrbi stare celine prevzel Bližnji vzhod. Delež ruskega uvoza se je s približno 50 odstotkov zmanjšal na pet odstotkov. Po uvedbi popolnega embarga EU na ruske predelane naftne izdelke se je do prvega četrtletja leta 2026 ruski delež dodatno znižal na zgolj 0,8 odstotka.

Izvoz z Bližnjega vzhoda v Evropo pa se je v vmesnem času z 18,1 milijona ton leta 2022 povečal na 22,9 milijona ton leta 2024. Zalivske države so sočasno širile nove rafinerijske zmogljivosti. Dodatne količine so Evropi zagotovile nove rafinerije, med njimi Al Zour v Kuvajtu in Dukm v Omanu.

Bing Guan/Bloomberg

Položaj dodatno zaostrujejo napadi na rafinerije v Savdski Arabiji in Bahrajnu ter omejene možnosti evropskih rafinerij, ki že obratujejo z visoko zmogljivostjo in proizvodnje dizla ne morejo hitro povečati.

Evropski trgovci zdaj zaradi motenj v dobavi iščejo nadomestne vire zahodno od Sueškega prekopa. Gorivo uvažajo celo iz Zahodne Afrike, vse bolj pa se zanašajo tudi na ameriško obalo Mehiškega zaliva, kjer so zaloge večje. ZDA so del izvoza, ki je bil prej namenjen Latinski Ameriki, preusmerile v Evropo.

Za državami Bližnjega vzhoda so največje dobaviteljice dizla v Evropo Združene države Amerike. Leta 2024 so na staro celino izvozile 16,5 milijona ton dizla, ugotavlja raziskovalna družba S&P Global. Ameriške naftne družbe so ob tem izkoristile razmere, saj se je izvoz ameriških goriv v Evropo marca na mesečni ravni povečal za 27 odstotkov in dosegel 414.000 sodov na dan.

Kot pomembna dobaviteljica dizla Evropi se je uveljavila tudi Indija, ki je po podatkih S&P Global leta 2024 v regijo izvozila 7,1 milijona ton goriva. V zadnjem času izvoz dizla v Evropo močno povečuje indijski Reliance Industries, ki je julija iz največje rafinerije na svetu Jamnagar v Evropo poslala od štiri do pet milijonov sodov dizla, je poročal Reuters.

K večjemu indijskemu izvozu je prispevala tudi letošnja ruska prepoved izvoza dizla, uvedena po ukrajinskih napadih na rafinerije. Rusija sicer dnevno izvozi približno od 700.000 do 800.000 sodov tega goriva. Indija je v zadnjem letu okrepila vlogo prilagodljive dobaviteljice goriv za trge vzhodno in zahodno od Sueškega prekopa, njen izvoz dizla pa je bil leta 2025 najvišji v treh letih.

Tekma za omejene količine

Evropske rafinerijske marže pri dizlu so se medtem prejšnji mesec povzpele čez 70 dolarjev na sod. Zviševanje rafinerijskih marž pomeni, da se povečuje dobičkonosna marža pri rafiniranju surove nafte v dizelsko gorivo.

Regionalne zaloge dizla so najnižje od leta 2022, nizke pa so tudi v ZDA, kar pomeni, da Washington kljub rekordni proizvodnji rafinerij nima veliko prostora za dodatno povečanje dobav v Evropo.

Nadomestne možnosti so omejene, saj drugod po svetu primanjkuje prostih rafinerijskih zmogljivosti. Pomanjkanje dizla dodatno zaostrujejo ukrepi Kitajske in Rusije. Peking je po začetku vojne omejil izvoz goriv, da bi zaščitil domačo oskrbo, medtem ko je Moskva julija prepovedala izvoz dizla po ukrajinskih napadih na ruske rafinerije.

Tudi ob hitrem umirjanju razmer v Hormuški ožini bodo posledice nizkih zalog trajale več mesecev. Države bodo morale obnoviti rezerve in med seboj tekmovati za omejene količine dizla. Potrošniki in distributerji goriva poleti običajno povečujejo zaloge pred hladnejšimi meseci, letos pa se dogaja nasprotno. Družba Energy Aspects tako ocenjuje, da bi lahko Evropi v tretjem četrtletju primanjkovalo 833.000 sodov dizla in letalskega goriva na dan.

Do pomanjkanja verjetno ne bo prišlo, mirijo strokovnjaki. "Če se bodo sedanje razmere nadaljevale, ne pričakujemo pomanjkanja dizla. Se bo pa to, še enkrat, v razmerah, ko povpraševanje presega ponudbo, odrazilo v cenah, pri čemer bodo na koncu največ pridobili proizvajalci," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal Tomaž Slavec iz našega največjega trgovca z naftnimi derivati Petrola.

Visoke cene pa že zmanjšujejo porabo. Evropsko povpraševanje po dizlu je aprila upadlo za več kot šest odstotkov na 5,53 milijona sodov dnevno. Del padca je posledica prehoda na bencinska in električna vozila, pomemben dejavnik pa so tudi visoki stroški goriva, poroča Reuters.