Cena pšenice na borzi surovin v Chicagu je poskočila na najvišjo raven v petih mesecih, po tem ko je Rusija z brezpilotnim napadom v ponedeljek uničila skladišče za žita v ukrajinskem mestu Reni, poroča Bloomberg.
Rusija tako Ukrajini zapira izvozne poti za eno ključnih prehranskih surovin po razpadu mednarodnega dogovora o izvozu ukrajinskih žit preko Črnega morja prejšnji teden. Od takrat se je cena pšenice na borzi Chicago Board of Trade (CBT) podražila za dobrih 19 odstotkov, medtem ko sta državi grozili z napadi na ladje, ki so plule v njuna črnomorska pristanišča.
Mesto Reni ob reki Donavi na meji z Romunijo je eno največjih ukrajinskih rečnih pristanišč za izvoz žitaric. Ukrajina je od začetka ruske invazije februarja lani postopoma krepila celinske izvozne poti preko Evropske unije (EU). Čeprav je EU tudi v tokratni krizi obljubila odprtje solidarnih izvoznih koridorjev, se je pred meseci več vzhodnoevropskih držav, na čelu s Poljsko, uprlo poplavi ukrajinskih žit na svojih trgih, ki so nižali ceno domačim kmetom.
Preberi še
Zaostrovanje ukrajinske vojne (znova) poganja rast cen žit
V ruskem obstreljevanju Odese uničenih že 60 tisoč ton žita.
20.07.2023
Rusija odstopila od dogovora o izvozu žita, cena navzgor
Pri izvozu žita iz Ukrajine je že v zadnjih mesecih prihajalo do motenj.
17.07.2023
Pretresi v Rusiji in surovine: Dvig cene pšenice
Poskus državnega udara v Rusiji med vikendom večjega vpliva na cene surovin ni imel.
27.06.2023
Cena pšenice je v ponedeljkovem trgovanju na CBT pridobila okrog dva odstotka in znaša okrog 7,7 dolarja za snop pšenice (bushel), kar je najvišja vrednost od konca februarja. Koruza je v ponedeljkovem trgovanju blizu izhodišča, v zadnjem tednu pa se je podražila za okrog 12 odstotkov.
"Ta napad na Donavi je zelo pomemben," je za Bloomberg dejal Michael Magdovitz, višji analitik za surovine pri Rabobank Group. Morebitna zaustavitev ukrajinskih izvoznih zmogljivosti bo verjetno najbolj prizadela pšenico, sledi ji koruza, je dodal.
V okviru dogovora o izvozu, ki je bil sprejet lani ob diplomatskih naporih Združenih narodov (ZN) in Turčije, je Črno morje zapustilo okrog 33 milijonov ton žita in drugih prehranskih surovin, od tega dobro polovico predstavlja koruza, četrtino pa pšenica, po podatkih Evropske komisije. Kar 65 odstotkov črnomorske koruze in polovica pšenice roma na trge držav v razvoju, zato je regija ključnega pomena za prehransko varnost in boj proti lakoti.
Ukrajina je ena največjih svetovnih izvoznic žita, saj prispeva 42 odstotkov izvoza sončničnega olja, 16 odstotkov koruze in okrog devet odstotkov pšenice, po podatkih Agencije ZN za hrano in kmetijstvo. Rusija pa je največja izvoznica pšenice na svetu, saj predstavlja 18 odstotkov svetovnega izvoza.