Cena plina nihajna ob novih avstralskih stavkah

Stavke v izvoznih terminalih utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Avstraliji zaostrujejo raven ponudbe tega ključnega energenta tik pred začetkom ogrevalne sezone. A majhno povpraševanje v Evropi umirja rast cen.

Delavci v dveh izvoznih terminalih, Gorgon in Wheatstone, ki sta v lasti ameriškega naftnega velikana Chevron, so napovedali začetek stavke 7. septembra, če z vodstvom ne dosežejo dogovora o plačah in delovnih pogojih, piše Bloomberg. V preteklih tednih so s stavko pretili delavci podjetja Woodside Energy Corp., kar je cene plina v Evropi dvignilo za do 50 odstotkov, a so minuli teden pogajalci dosegli načelni dogovor o plačah.

Cena plina na nizozemski borzi TTF (Title Transfer Facility) je 37,6 evra na megavatno uro, kar je približno polovico manj kot ob začetku leta, a okoli 60 odstotkov nad dnom z začetka junija pri 23 evrih.

Možnost stavk v Avstraliji lahko zamaje globalne trge LNG, saj sta dva Chevronova terminala lani izvozila okoli sedem odstotkov svetovnih zalog, ki večinoma romajo na trge v vzhodni Aziji. Izpad tega izvoza bi zaostril tekmovanje po preostalih pošiljkah LNG med dvema največjima uvoznima regijama, to je Evropo in Azijo.

Toda napoved stavk v Avstraliji pomeni zgolj tveganje za rast cen. Rast namreč umirja še vedno majhno povpraševanje po plinu v evropskem industrijskem sektorju in velike zaloge za zimo.

Zaradi lanskoletnih visokih cen energije je več energetsko intenzivnih tovarn zaprlo svoja vrata. V Nemčiji, največjem gospodarstvu celine, je aktivnost energetsko intenzivnih podjetij junija upadla za 18 odstotkov na letni ravni, prav za toliko pa tudi povpraševanje tovarn po plinu. Julija je bilo povpraševanje manjše za skoraj 23 odstotkov na letni ravni, kar je največji padec v letu 2023, pravi Bloombergov kolumnist za surovine Javier Blas.

Zaradi majhne  proizvodne dejavnosti in majhne porabe plina v sektorju električne energije Morgan Stanley ocenjuje, da je skupno povpraševanje po plinu v Evropi približno 15 odstotkov pod petletnim povprečjem. Z majhno porabo in dosedanjimi dobavami LNG je Evropi spomladi in poleti uspelo vbrizgati rekordno količino plina v podzemna skladišča – čeprav večina držav v regiji nima več dostopa do oskrbe z ruskim plinom po plinovodih.

Evropske zaloge plina so skoraj 92-odstotno polne, kar je rekordna vrednost za ta letni čas.

Cene plina so sicer še vedno višje od dolgoletnih povprečij. Trenutno se evropske cene plina gibljejo pri približno 35 evrih na megavatno uro, povprečje v letih 2010–2020 pa je nekaj več kot 20 evrov. Veleprodajne cene električne energije se gibljejo nad 140 evrov na megavatno uro, kar je več kot trikrat več od povprečja 2010–2020, ko je cena znašala 38,5 evra.