Indija prepovedala izvoz riža; kdo bo občutil rast cen?

Ko smo morda že mislili, da je večina težav z rastjo cen hrane za nami, v zadnjih tednih rastejo cene riža. Dodatno tveganje za nekatera žita pa je tudi povečana negotovost glede ukrajinskega izvoza pšenice in koruze. Največ olja na ogenj negotovosti glede cene riža sicer priliva Indija, ki je druga največja proizvajalka in največja izvoznica riža na svetu.

Indija ima v svetovnem izvozu riža približno 40-odstoten delež, a skupaj s Tajsko in Vietnamom, ki sta drugi in tretji največji izvoznik, predstavljajo skoraj 70 odstotkov celotnega svetovnega izvoza. Indija je te dni popolnoma prepovedala izvoz vseh vrst riža razen basmati riža. To naj bi to zmanjšalo indijski izvoz riža za 25 odstotkov. Cilj vladnega ukrepa pa je omejitev ali celo znižanje inflacije s šestih odstotkov. Indija sama je namreč velika porabnica riža.

Poplave in El Nino

Poleg izvoznih omejitev težave na strani oskrbe z rižem izvirajo tudi iz manjše letine zaradi močnega deževja in poplav na območjih, kjer se prideluje ta žitarica. To je predvsem posledica meteorološkega pojava El Nino, ki se je po več letih pojavil v južni in jugovzhodni Aziji. Za ponazoritev učinkov zmanjšanja ponudbe riža na njegovo ceno lahko navedemo, da je lanska uvedba 20-odstotne izvozne dajatve na riž v Indiji v le nekaj dneh dvignila svetovno ceno riža za šest odstotkov.

Po napovedih naj bi na območjih pridelave riža v Indiji prišlo do nadaljnjega poslabšanja vremena in krepitve monsunskega deževja, kar bo še naprej spodbujalo rast cen riža na azijskem trgu, posledično pa tudi na trgih, odvisnih od uvoza iz teh delov sveta. Poleg tega bi se lahko tudi druge države izvoznice riža odločile za izvozne omejitve, kot so carine ali popolne začasne prepovedi izvoza, da bi zaščitile domače potrošnike in stabilizirale inflacijo.

Cene riža pred 20-odstotno rastjo?

Glede na možne negativne posledice pričakujemo nadaljnjo rast cen riža na azijskih trgih, kar bi se lahko prelilo na borzo kmetijskih surovin v Chicagu. Cena riža je na čikaški blagovni borzi narasla za odstotek po objavi o prepovedi izvoza indijskega ministrstva za potrošnike in hrano.

Tržna pričakovanja do konca leta nakazujejo, da bi se lahko cena riža na čikaški borzi dvignila za 20 odstotkov glede na trenutno raven, kar pomeni na 18 dolarjev za standardno skladiščno pakiranje 45,4 kilograma. Večina te rasti naj bi bila realizirana v tekočem četrtletju zaradi sezone žetve. Višje cene bodo občutile predvsem države uvoznice riža: v Afriki, pa tudi v delu Azije, saj nekatere države nimajo dovolj lastne proizvodnje.

Indija izvaža riž na več kot sto svetovnih trgov, a trg, ki bi ga utegnile te omejitve najbolj prizadeti, bi lahko bila že tako revna regija Zahodne Afrike in Gvinejski zaliv. Indija največ riža izvozi v Savdsko Arabijo, potem pa v deležu izvoza sledijo države z nižjimi dohodki, kot so Benin, Senegal, Gvineja in Togo, ki niso odvisne le od uvoza riža, temveč tudi drugih žit.

Velika uvoznika indijskega riža sta tudi Irak in Iran, ki nista v gospodarskem razcvetu, na podlagi katerega bi lahko uspešno amortizirala nov šok na žitnem trgu. Preprosto povedano, cenovni šok bi najbolj prizadel trge v razvoju in mejne trge ter bi še povečal pritisk na že tako povišano inflacijo.

Po podatkih indijskega ministrstva za kmetijstvo se je cena riža na tamkajšnjem trgu samo letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 11,5 odstotka. Svetovna povprečna cena riža po indeksu FAO, ki združuje 21 vrst riža, se je od junija 2022 do danes zaradi različnih izvoznih omejitev zvišala za 13,9 odstotka. Razlogi za dvig cene so vedno povezani z lokalnim obvladanjem inflacije, pa tudi že omenjeno slabo vreme.

Evropejci manjši porabniki riža

Kar zadeva vpliva na Evropo, bistvenih motenj na trgu ne bi smelo biti, saj smo Evropejci manjši porabniki riža. Evropejci namreč v povprečju zaužijemo šest kilogramov riža na prebivalca, svetovno povprečje pa znaša 54 kilogramov. Delež porabe riža v celotni porabi gospodinjstev v Evropski uniji ne zavzema niti odstotka.

V regiji Adria je, tako kot pri drugih kategorijah potrošnih dobrin, največji delež dohodka gospodinjstev namenjen nakupu riža v državah z nižjim dohodkom. Tako je največji delež potrošnje v Severni Makedoniji, najmanjši pa v Sloveniji.