text size
Cena zlata se je po treh dneh padanja zvišala, potem ko so ameriške državne obveznice del izgub nadomestile po prvem zvišanju obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve po letu 2023.
Zlato se je podražilo za kar 1,3 odstotka, na skoraj 4.320 dolarjev za unčo, nato pa je del dobička izgubilo. Donosnosti ameriških državnih obveznic so se umirile, potem ko so po sredini soglasni odločitvi Feda, da obrestne mere zviša za 0,25 odstotne točke, poskočile na najvišjo raven po letu 2024. Umik donosnosti v četrtek je nekoliko zmanjšal pritisk na zlato, ki je ob višjih donosnostih obveznic običajno manj privlačno, saj samo po sebi ne prinaša obresti.
"Donosnosti se popravljajo po pretirani reakciji" na dogajanje v prejšnji trgovalni seji, je dejal Christopher Wong, strateg pri Oversea-Chinese Banking Corp. To je po njegovih besedah podprlo tudi ceno zlata, vendar bi lahko "visoke donosnosti in močnejši ameriški dolar kratkoročno še naprej omejevali njegovo rast".
Preberi še
Warsh se sooča z vse večjim pritiskom, da zviša obrestne mere
Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je pred zasedanjem prihodnji teden pod močnim pritiskom.
12.09.2026
Delnice, obveznice, zlato in bitcoin nadaljujejo z izgubami, cena nafte zaradi Irana raste
Delniški trgi so v sredo ostali pod pritiskom, razprodaja obveznic pa ni kazala znakov umirjanja.
02.09.2026
Padec cen delnic in zlata zaradi pričakovanj o dvigu obresti Feda, nafta pridobila
Pregled dogajanja na borznih trgih.
31.08.2026
Zlato nadaljuje zdrs, Warshov govor krepi pričakovanja o zvišanju obrestnih mer Feda
Cena zlata je po petkovem več kot triodstotnem padcu znova zdrsnila. Izjave predsednika Feda Kevina Warsha o odločnem boju proti inflaciji so okrepile pričakovanja, da bi ameriška centralna banka že septembra lahko zvišala obrestne mere.
31.08.2026
Dvig obrestnih mer Feda je bil pričakovan, trg pa ga je večinoma že vračunal v cene. K dodatnim inflacijskim pritiskom so medtem prispevale tudi višje cene energentov, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Podatki, objavljeni prejšnji teden, so pokazali, da je osnovna inflacija v ZDA avgusta naraščala hitreje od pričakovanj.
Po najnovejši napovedi članov Feda naj bi obrestna mera konec leta 2026 v povprečju znašala 4,1 odstotka, medtem ko je bila prejšnja napoved pri 3,8 odstotka. To nakazuje, da v centralni banki vidijo prostor za nadaljnje zviševanje obrestnih mer. Predsednik Feda Kevin Warsh je na novinarski konferenci po odločitvi znova opozoril na vztrajne inflacijske pritiske. Kot je dejal, se pri številnih skupinah blaga in storitev cene na letni ravni zvišujejo za več kot tri odstotke, tako v šestmesečnem kot 12-mesečnem obdobju.
Odločitev Feda je bila očitno v nasprotju z željami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred kratkim zagrozil z zaostritvijo trgovinskih vojn, če centralna banka ne bi znižala obrestnih mer. Na družbenih omrežjih je zapisal, da bi morale biti obrestne mere pri enem odstotku ali celo nižje, vendar se je vzdržal neposredne kritike Warsha.
Promptna cena zlata se je ob 10.48 po singapurskem času zvišala za 0,5 odstotka na 4.283,54 dolarja za unčo. Srebro se je podražilo za 0,7 odstotka na 63,40 dolarja za unčo, višji sta bili tudi ceni platine in paladija. Bloombergov indeks promptnega dolarja, ki meri gibanje ameriške valute, je pridobil 0,1 odstotka, potem ko se je v sredo zvišal za 0,5 odstotka.