Zlato nadaljuje zdrs, Warshov govor krepi pričakovanja o zvišanju obrestnih mer Feda

Cena zlata je danes znova padla, potem ko je v petek izgubila več kot tri odstotke. K padcu so prispevale tudi izjave predsednika ameriške centralne banke (Federal Reserve) Kevina Warsha, ki je poudaril odločenost pri zajezitvi inflacije. Vlagatelji zato vse bolj računajo na to, da bo Fed do konca leta zvišal obrestne mere.

Zlato je pocenilo za največ 1,2 odstotka, na približno 4400 dolarjev za unčo. V petek je njegova cena upadla največ po začetku junija. Warsh je na tradicionalnem letnem srečanju Feda v Jackson Holeu v Wyomingu ponovil, da morajo oblikovalci denarne politike inflacijo znižati na 2-odstotni cilj. Ta je po njegovih besedah jasen in nespremenljiv.

Trgi zdaj ocenjujejo, da je verjetnost zvišanja obrestnih mer na septembrskem zasedanju Feda več kot 50-odstotna.

"Premik k bolj jastrebovi denarni politiki je presenetil številne vlagatelje, zato bodo kratkoročni pritiski na zlato verjetno vztrajali," je dejal Rajeev De Mello, globalni makroportfeljski upravljavec pri družbi GAMA Asset Management SA. Po njegovih pričakovanjih se bo cena zlata v kratkem gibala med 4200 in 4300 dolarji za unčo. Svoje naložbe v zlato namerava obdržati, saj razmišlja dolgoročno.

K inflacijskim pritiskom je dodatno prispevala rast cen nafte, potem ko je ameriška vojska v nedeljo napadla iranske raketne izstrelke, za katere je trdila, da so se pripravljali na polaganje min v plovni poti. Šlo je za prvo ameriško vojaško operacijo proti Iranu po več kot mesecu dni, potem ko je predsednik Donald Trump namesto tega prešel k strategiji gospodarskega pritiska na Islamsko republiko.

Cena zlata se je avgusta zvišala za okoli 10 odstotkov, kar pomeni, da je na poti k največjemu mesečnemu skoku po januarju. Cene so močno poskočile, potem ko je ameriško finančno ministrstvo sredi meseca nepričakovano napovedalo obsežnejši odkup državnih obveznic. Ukrep, namenjen znižanju stroškov zadolževanja, je znova spodbudil tako imenovano stavo na razvrednotenje denarja. V ozadju so skrbi zaradi vse višjega javnega dolga in razvrednotenja valut, kar je bil eden od dejavnikov, ki so lani prispevali k 65-odstotni rasti cene zlata.

 

Ameriško finančno ministrstvo, ki zagovarja bolj ohlapno denarno politiko, in Fed, ki ubira bolj restriktivno smer, sta se znašla v "merjenju moči", je v zapisu ocenila Nicky Shiels, vodja raziskav in strategije za plemenite kovine pri družbi MKS PAMP SA. Po njenih besedah bi lahko stava na razvrednotenje denarja vztrajala tudi septembra. Začetek odkupov obveznic s strani finančnega ministrstva in pričakovanje septembrskega zasedanja Feda bi namreč lahko še naprej podpirala ceno zlata.

Promptna cena zlata je bila ob 11.05 po singapurskem času 0,7 odstotka nižja pri 4422,75 dolarja za unčo. Srebro se je pocenilo za 0,4 odstotka, na 66,12 dolarja za unčo, nižji pa sta bili tudi ceni platine in paladija. Bloombergov indeks dolarja, ki spremlja vrednost ameriške valute, je izgubil 0,1 odstotka, potem ko se je v petek zvišal za 0,4 odstotka.