Delnice, obveznice, zlato in bitcoin nadaljujejo z izgubami, cena nafte zaradi Irana raste

Delniški trgi so ostali pod pritiskom, razprodaja obveznic pa ni kazala znakov umirjanja. Vztrajna rast cen nafte je namreč okrepila ugibanja, da bodo morale centralne banke po svetu zvišati obrestne mere.

Cena severnomorske nafte brent se je zvišala tretji dan zapored in dosegla približno 95 dolarjev za sod, potem ko se je zaradi močnega zaostrovanja konflikta med ZDA in Iranom za kratek čas povzpela na najvišjo raven po juliju.

Obveznice so se pocenile v Evropi in Aziji, donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic pa se je gibala okoli 5,28 odstotka. S tem je ostala blizu 19-letnega vrha, ki ga je dosegla, preden je ameriški finančni minister Scott Bessent razširil program odkupovanja obveznic, da bi omejil dolgoročne stroške zadolževanja.

Terminske pogodbe na indeks S&P 500 se po treh zaporednih dneh izgub skoraj niso spremenile. Evropske delnice so izgubile 0,2 odstotka, azijske pa so zabeležile največji padec v zadnjih dveh tednih.

Najnovejša rast cen energentov krepi zaskrbljenost zaradi vztrajne inflacije in zvišuje premijo, ki jo vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic. Te so že pod pritiskom zaradi obsežnega državnega zadolževanja in velikega povpraševanja podjetij po kapitalu. Trgi zdaj za tri večje centralne banke ocenjujejo, da je verjetnost septembrskega zvišanja obrestnih mer več kot 50-odstotna. Pri ameriški centralni banki Fed znaša približno 70 odstotkov.

"Novi osnovni scenarij je očitno, da bo Fed septembra vendarle zvišal obrestne mere," je zapisal Chris Turner, globalni vodja trgov pri ING Groep. "Predsednik Feda Kevin Warsh je precej jasno povedal, da se inflacija ciljni ravni ne približuje dovolj hitro. Ker je gospodarstvo razmeroma močno, bo moral Fed ukrepati."

Čeprav ostajajo delniški trgi razmeroma mirni, "se bo to verjetno spremenilo, ko bodo donosnosti ameriških in japonskih državnih obveznic presegle sedanje ravni odpora", je dejal Patrik Lang, glavni naložbeni strateg pri Global Gate Asset Management.

"Ne bi pričakoval korekcije, temveč konsolidacijo, saj se delniški trgi gibljejo blizu rekordnih vrednosti," je dodal. "To bo oblikovalce politik obenem prisililo v nenehno posredovanje."

Cena zlata je medtem nadaljevala tridnevni padec zaradi napovedi o zvišanju obrestnih mer. Zlato se je trgovalo okoli 4.305 dolarjev za unčo, potem ko je v zadnjih treh trgovalnih dneh padlo za skoraj šest odstotkov in doseglo najnižjo vrednost v zadnjih dveh tednih.

 

Bitcoin je medtem upadel za približno odstotek. Cena najstarejše kriptovalute se je v sredo gibala pri 76.770 dolarjih.