Fed pričakovano zvišal obrestne mere - za 0,25 odstotne točke

Ameriška centralna banka Fed je danes prvič po letu 2023 zvišala stroške zadolževanja. Oblikovalci denarne politike v zadnjem času namreč izgubljajo zaupanje, da se bo ameriška inflacija umirila brez vsaj manjšega posega centralne banke.

Obrestno mero so zvišali za 0,25 odstotne točke na območje med 3,75 in 4,0 odstotka. Odločitev je podprlo vseh 12 članov Zveznega odbora za odprti trg (FOMC), so sporočili iz Feda.

"Odbor se je odločil ciljni razpon obrestne mere za zvezna sredstva zvišati za 0,25 odstotne točke, na 3,75 do 4 odstotke, s čimer podpira dvojni mandat ameriške centralne banke. Odbor nadaljuje politiko ohranjanja zadostnih rezerv v bančnem sistemu," so zapisali.

"Inflacija ostaja povišana. Današnji ukrep denarne politike bo podprl pravočasnejšo vrnitev inflacije k 2-odstotnemu cilju odbora. Odbor bo zagotovil cenovno stabilnost," v svojem sporočilu v utemeljitvi odločitve navaja Fed.

 

 

Fed oriše še ekonomsko sliko, na podlagi katere so sprejeli odločitev: "Gospodarska aktivnost se krepi z enakomernim tempom. Čeprav je negotovost še vedno velika, deloma zaradi geopolitičnih dogajanj, je domača poraba odporna. Rast produktivnosti je močna, kapitalske naložbe pa robustne. Rast zaposlenosti je sledila rasti delovne sile, stopnja brezposelnosti pa se je le malo spremenila."

Trgi so pričakovali dvig obrestnih mer. Verjetnost zvišanja za četrt odstotne točke na sredinem srečanju je bila več kot 90-odstotna. Vlagatelji v cene vračunavajo še vsaj eno zvišanje obrestnih mer do konca leta.

Centralna banka je tako sledila odločitvi Evropske centralne banke (ECB), ki je prejšnji teden že drugič letos zvišala obrestne mere.

Odločitev Feda lahko poslabša odnose med predsednikom centralne banke Kevinom Warshem in predsednikom Donaldom Trumpom, ki se od vrnitve v Belo hišo zavzema za nizke obrestne mere. Trump je Warsha letos imenoval na čelo centralne banke, kjer je zamenjal dolgoletnega predsednika Jeroma Powlla.