Kaj se dogaja z bitcoinom? "Ne gre le za kratkoročno korekcijo"

Bitcoin se je v začetku junija spustil pod mejo 60.000 dolarjev, kar je bila njegova najnižja raven po koncu leta 2024. Cena prvobitne kriptovalute je sedaj za več kot polovico nižje od rekordnih 128.000 dolarjev, doseženih oktobra lani.

Kakšni so razlogi in kaj gre pričakovati v prihodnje?

Po oceni analitikov Deutsche Bank (DB), ki jih vodi Marion Laboure, zadnji padec ni zgolj kratkoročna korekcija, temveč odraža globlje spremembe v tržnem okolju. Med ključnimi razlogi za šibkost bitcoina navajajo zaostrovanje denarne politike v ZDA, odlive kapitala iz bitcoin ETF, spremembe razpoloženja institucionalnih vlagateljev ter vse večjo konkurenco umetne inteligence za naložbeni kapital.

Fed je napovedal obrat smeri

Neposredni povod za junijski padec je bila sprememba pričakovanj glede ameriške centralne banke. Po podatkih Deutsche Bank je junijsko zasedanje ameriške centralne banke nakazalo bolj jastrebjo držo, novi predsednik Feda Kevin Warsh pa je poudaril potrebo po boju proti inflaciji, ki v ZDA ostaja vztrajno visoka.

Ekonomisti Deutsche Bank zdaj pričakujejo dve zvišanji obrestnih mer v letu 2026, in sicer septembra in decembra, kar pomeni precejšen obrat glede na prejšnja pričakovanja o stabilnih ali celo nižjih obrestnih merah.

To ima pomembne posledice za bitcoin. V zadnjih dveh letih je velik del institucionalnih vlagateljev stavil na to, da bodo nižje obrestne mere spodbudile rast tveganih naložb, med katere sodi tudi bitcoin. Če pa obrestne mere rastejo, se poveča privlačnost varnejših naložb, medtem ko sredstva, ki ne ustvarjajo denarnega toka, kot je bitcoin, izgubijo del svoje privlačnosti.

Junijska sprememba pričakovanj je sprožila več kot 1,8 milijarde dolarjev prisilnih likvidacij vzvodnih pozicij in izbrisala približno 250 milijard dolarjev vrednosti celotnega trga kriptovalut, navaja DB.

Institucionalni vlagatelji zapuščajo trg

Dodaten pritisk na bitcoin predstavljajo odlivi iz ameriških promptnih ETF, vezanih na bitcoin. Ti so po navedbah Deutsche Bank zabeležili že šest zaporednih tednov neto odlivov, skupno okoli šest milijard dolarjev.

To je pomembno, ker so prav ETF-ji v zadnjih dveh letih postali ključni dejavnik oblikovanja cene bitcoina. Med rastjo cen so privabljali svež kapital, ob spremembi razpoloženja pa zdaj mehanično pospešujejo padce.

Podrobnejši podatki sicer kažejo, da izstop ni enoten. Hedge skladi in borznoposredniške hiše so v prvem četrtletju letos močno zmanjšali svoje pozicije v bitcoin ETF, medtem ko so nekatere banke celo povečale svoje izpostavljenosti. To po mnenju analitikov DB kaže, da prodajajo predvsem bolj kratkoročno usmerjeni vlagatelji, medtem ko nekateri dolgoročni vlagatelji še naprej kupujejo.

Tudi MicroStrategy ni več nedotakljiv

Pomemben psihološki udarec za trg je predstavljala tudi poteza družbe Strategy, nekdaj poimenovanega MicroStrategy, ki je v začetku junija prodala 32 bitcoinov. Količina je bila zanemarljiva, saj predstavlja le 0,004 odstotka vseh njenih zalog, vendar je bila to prva prodaja po letu 2022.

Bloomberg Mercury

 

Sama transakcija ni povzročila velikega padca, je pa odprla vprašanje, ali bi lahko visoko zadolžena podjetja, ki imajo velike količine bitcoina v svojih bilancah, v prihodnje prisilno prodajala svoje naložbe.

Podjetje Strategy je sicer kmalu po prodaji ponovno kupovalo in trenutno razpolaga z več kot 845.000 bitcoini, vendar je trg postal občutljivejši na možnost, da bi se veliki institucionalni lastniki lahko znašli pod pritiskom.

Novi tekmec: umetna inteligenca

Analitiki Deutsche Bank menijo, da je največja strukturna sprememba ta, da kapital, ki zapušča bitcoin, ne odhaja v gotovino ali državne obveznice, ampak se seli v sektor umetne inteligence.

Medtem ko so prilivi v bitcoin ETF in podjetja, ki kupujejo bitcoin za svoje bilance, letos upadli na približno 12 milijard dolarjev, naj bi pet največjih ameriških tehnoloških podjetij letos v infrastrukturo za umetno inteligenco vložilo več kot 720 milijard dolarjev.

Vlagatelji vse bolj vidijo umetno inteligenco kot novo veliko zgodbo rasti, kar zmanjšuje zanimanje za kriptovalute.

Povezava med bitcoinom in tehnološkimi delnicami se je zato še okrepila. Korelacija med bitcoinom in indeksom S&P 500 je aprila letos po navedbah DB dosegla rekordnih 0,67, kar kaže, da vlagatelji bitcoin vse bolj obravnavajo kot tvegano tehnološko naložbo in ne kot varno zatočišče.

Rudarji se selijo v umetno inteligenco

Premik v smer umetne inteligence se kaže tudi med rudarji bitcoina. Podjetja, ki so zgradila zmogljivo energetsko infrastrukturo za rudarjenje, ugotavljajo, da lahko enako infrastrukturo uporabijo za podatkovne centre za umetno inteligenco.

Deutche Bank navaja primer podjetja Bitdeer, ki je prodalo vse svoje zaloge bitcoina in denar preusmerilo v gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco v ZDA in na Norveškem.

Po oceni Deutsche Bank ne gre zgolj za kratkoročni trend, temveč za potencialno dolgoročno spremembo poslovnih modelov v industriji.

Regulacija ostaja pomemben dejavnik

Pozitivna novica za trg kriptovalut je napredek zakona CLARITY Act v ZDA, ki bi prvič vzpostavil jasen regulatorni okvir za digitalna sredstva.

Predlog zakona je že napredoval v ameriškem senatu, vendar analitiki Deutsche Bank ocenjujejo, da je njegovo sprejetje letos malo verjetno. Če zakon ne bo potrjen v trenutnem zakonodajnem oknu, bi se lahko postopek zavlekel do obdobja po kongresnih volitvah.

Prav regulativna jasnost bi po mnenju banke lahko predstavljala enega ključnih dejavnikov za novo dolgoročno rast bitcoina.

Je najhujše že minilo?

Kljub temu Deutsche Bank ne vidi razlogov za popoln pesimizem. Bitcoin je še vedno približno štirikrat višje kot na začetku leta 2023, ko se je trg pobiral po zlomu kriptoborze FTX.

Poleg tega dolgoročni vlagatelji ponovno povečujejo svoje pozicije. Samo sredi junija so po ocenah analitikov kupili približno 125.000 bitcoinov. Tudi kazalnik Sharpejevega razmerja se je približal ravnem, ki so v preteklosti pogosto označevale dno trga.

Kljub temu Marion Laboure opozarja, da je bistveno vprašanje pri bitcoinu drugačno kot pri tradicionalnih naložbah. Ker bitcoin ne ustvarja denarnih tokov in nima splošno sprejete notranje vrednosti, je njegova cena predvsem odvisna od prepričanja vlagateljev.

"Ključno vprašanje ni, koliko je bitcoin vreden, ampak ali bo naslednji kupec še naprej verjel vanj," ugotavlja analitičarka.

Po mnenju Deutsche Bank bitcoin ne izginja, ampak dozoreva v institucionalno naložbo, katere vrednost vse bolj določajo tokovi kapitala, pričakovanja glede denarne politike, konkurenca drugih naložbenih tem, predvsem umetne inteligence, ter razvoj regulative.

Volatilnost pa ostaja njegova najpomembnejša značilnost – in, kot zaključujejo analitiki DB, ni napaka sistema, temveč njegova temeljna lastnost.