Volitve 2026: Obdavčiti kriptovalute ali ne - kaj pred volitvami pravijo politične stranke

Trenutni vladi Roberta Goloba lani po burnih razpravah ni uspelo sprejeti novega zakona, ki bi obdavčil dobičke, ustvarjene s prodajo kriptovalut. Kako bo po volitvah? Kaj napovedujejo stališča strank?

Pri največji vladni stranki Svoboda, ki ji pripada finančni minister Klemen Boštjančič, pravijo, da bodo v naslednjem mandatu prevetrili predlog zakona, ki ga je lani pripravila aktualna vlada, a nato ni bil sprejet.

Svoboda ob tem obljublja, da bodo v največji možni meri sledili načelu zasebnosti lastnikov kriptovalut. Da bi poenostavili vodenje evidenc, pa bodo proučili možnost vzpostavitve praga, do katerega ne bi bilo treba poročati Fursu.

Ta stališča je Svoboda poslala Bitcoin društvu Slovenije, ki je več vprašanj v z vezi z obdavčitvijo in regulacijo kriptovalut ter varovanju digitalne zasebnosti poslalo političnim strankam in odgovore objavilo na spletu.

Kdo zagovarja sistem brez obdavčitve kriptovalut

Po mnenju društva je daleč najbolj ambiciozna in bitcoinu naklonjena stranka zunajparlamentarna stranka Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović. "Zagovarjajo, in kot kaže, razumejo pomen ničodstotnega davka na kapitalske dobičke iz kriptovalut, kar je izjemno in redko stališče med strankami v Evropi," so zapisali pri Bitcoin društvu Slovenije.

Bitcoinu je naklonjena tudi stranka SNS, meni društvo, saj nasprotuje obdavčitvi kriptovalut.

"Zagovarjamo stališče, da se kriptovalute ne obdavčijo, po vzoru zlata, tudi če se z njimi trguje. Izhajamo iz načela, da je bilo premoženje ob pridobitvi že obdavčeno in da dodatno obdavčevanje premoženja ter kapitalskih oblik varčevanja ni prava smer," so odgovorili pri SNS Zmaga Jelinčiča.

Dobički za neprofesionalce ostajajo neobdavčeni Ker lani predlagani zakon ni bil sprejet, ostaja ureditev obdavčitve dobičkov v Sloveniji nespremenjena - za večino fizičnih oseb kriptodobički niso obdavčeni. Furs namreč kriptovalute obravnava enako kot denarne valute in ustvarjen dobiček enači z dobičkom pri prodaji in nakupu denarnih valut – kot je recimo zamenjava dolarjev v evre in podobno. Posameznik mora davek plačati le, če Furs oceni, da pri trgovanju opravljanja dejavnost – takrat je dobiček obdavčen kot dohodek iz dejavnosti. Prav tako so lahko obdavčeni nekateri drugi kriptoprihodki, kot je rudarjenje ali staking kriptovalut. Ker meja med občasnim trgovanjem in opravljanjem dejavnosti ni natančno začrtana, lahko prihaja do različnih interpretacij, kdaj mora posameznik plačati davek in kdaj ne.

Vse druge stranke so tako ali drugače naklonjene obdavčitvi kriptopremoženja.

Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča je v svojem programu obljubila, da v mandatnem obdobju 2026 do 2030 ne bo uvedla nobenih novih davkov za gospodarstvo, prav tako ne za fizične osebe na področju kriptovalut.

"Menimo, da je razumna obdavčitev kapitalskih dobičkov iz kriptovalut načeloma sprejemljiva, a le pod pogojem, da je primerljiva z obdavčitvijo drugih naložbenih razredov (delnice, skladi, nepremičnine) oziroma da ne preferira imetnikov kriptovalut," so navedli pri Prerodu.

NSi za oprostitev pri zneskih do 10 tisoč evrov 

Pri NSi Jerneja Vrtovca nasprotujejo vladnemu predlogu iz leta 2025 s 25-odstotnim davkom na dobiček in popolnim poročanjem o kriptosredstvih. Ocenjujejo ga kot nekonkurenčnega in kot nesorazmeren poseg v zasebnost.

Iz odgovorov NSi izhaja, da bi bile osebe, ki držijo kriptovalute več kot eno leto, ob unovčenju popolnoma oproščene davka na dobiček. Za dobičke pri krajšem obdobju držanja predlagajo pavšalni petodstotni davek na celotno vrednost unovčenja, z oprostitvijo do 10 tisoč evrov.

Kaj meni največja opozicijska stranka, ki ji projekcije kažejo relativno zmago na volitvah?

Kot smo pisali, je SDS lani nasprotovala vladnemu predlogu 25-odstotne obdavčitve dobičkov iz kriptosredstev. V odgovoru Bitcoin društvu Slovenije so napisali, da niso za nove davčne obremenitve.

Demokrati za enotno 20-odstotno davčno stopnjo

"Zavzemamo se za jasno ureditev področja kriptovalut, ki bo zagotavljala sledljivost, ustrezen nadzor nad transakcijami ter preprečevala pranje denarja, financiranje terorizma in druge zlorabe. Ključna sta nadzor in transparentno okolje, ne pa uvajanje novih davčnih obremenitev," navaja SDS Janeza Janše.

Demokrati Anžeta Logarja, morebitni koalicijski partnerji SDS po volitvah, zagovarjajo enotno 20-odstotno stopnjo na kapitalske dobičke s padajočo lestvico, enako za kriptovalute kot za vrednostne papirje. 

Transakcije znotraj verige blokov (blockchain) po mnenju Demokratov ne smejo biti obdavčene, obdavčili bi le zamenjavo kriptovalute za fiat valuto. Poročanje o vseh, tudi najmanjših transakcijah, zavračajo kot absurdno. Takšno zavezo je predvideval lani predlagani zakon.

Najbolj negativna stališča imajo socialisti Mihe Kordiša

Pri Bitcoin društvu so poleg stališč Svobode najslabše ocenili stališča strank SD in Mi, socialisti.

"Pri SD imajo izrazito konservativen pogled na bitcoin in kriptovalute, ki ne sledi trendom v svetu in razvitim ekonomijam. Nekateri odgovori so nasprotujoči si in morda kažejo tudi na pomanjkljivo znanje o problematiki," ocenjujejo pri Bitcoin društvu Slovenije.

SD z Matjažem Hanom na čelu na davčnem področju zagovarja enako obravnavo kot za preostale kapitalske dobičke - brez privilegijev, a tudi brez dodatnih bremen za manjše uporabnike, so sporočili.

Predlog zakona ministra Klemna Boštjančiča ni bil sprejet Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila leta 2025, je predvideval uvedbo 25-odstotnega davka na dobiček iz kriptosredstev za fizične osebe. Davčna osnova bi bila razlika med vrednostjo ob nakupu in prodaji v posameznem letu, pri čemer bi izgube lahko prenašal v naslednja leta. Veliko kritik je letelo na določilo, da bi morali zavezanci voditi evidenco vseh nakupov in prodaj ter sami oddati letni davčni obračun ter plačati davek. Davčnemu uradu bi morali poročati tudi o vsem svojem kriptopremoženju, čemur so ostro nasprotovali zagovorniki pravice do zasebnosti. Zakon naj bi začel veljati leta 2026, vendar koalicija zakona na koncu ni dala na glasovanje v DZ, čeprav je bil že v parlamentarnem postopku.

Glede na objavljena stališča je stranka Mi, socialisti! Mihe Kordiša najbolj negativna glede bitcoina in celotne kriptopanoge.

"Kriptovalute so alternativa 'tradicionalnim' valutam le za nakupovanje stvari, kot so droge, otroška pornografija, nelegalno orožje, plačevanje odkupnin za podatke po vdorih v računalniške sisteme ter za prepovedane storitve," so zapisali pri stranki Mi, socialisti! 

Evropska regulacija MiCA je po njihovem mnenju zgrešena priložnost za omejitev uporabe kriptovalut. Obdavčitev dobičkov bi morala biti izenačena obdavčitvi drugih kapitalskih investicij, menijo socialisti. Lani predstavljen predlog zakona se jim zdi dobra osnova in bi ga podprli. 

Levica za višje davke za večje dobičke

Pri Levici na vprašanja društva niso odgovorili. Za Bloomberg Adria pa so iz stranke Luke Mesca odgovorili, da se njihova stališča ujemajo z odgovori, ki so jih navedli ob sprejemanju lani predstavljenega zakona o obdavčitvi kriptodobičkov.

Levica je zakon podprla, pri tem pa predlagala, da bi se v prihodnosti dobički obdavčili po progresivni lestvici, torej večji dobički z večjim odstotkom davka.

"V Levici menimo, da bi progresivna obdavčitev dohodkov iz kapitala z različnimi davčnimi stopnjami glede na dosežen dobiček v enem letu pomenila ravnotežje med podporo nižjemu in srednjemu razredu, ki želi oplemenititi svoje prihranke, ter pošteno obdavčitvijo premožnejšega sloja, ki dosega velike dobičke iz kapitala," so za Bloomberg Adria odgovorili iz Levice.

V Bitcoin društvu Slovenije so pozvali k dialogu za zagotavljanje spodbudnega digitalnega okolja v Sloveniji, ki bo naklonjen inovacijam. "Volivce, člane naše skupnosti pa pozivamo, da odgovore strank pregledajo kritično, predvsem pa, da si dobro zapomnijo predvolilne obljube," so sporočili iz Bitcoin društva Slovenije, ki so na spletu objavili odgovore strank in komentarje nanje.