text size
Nafta se je pocenila, obveznice pa so se skupaj z delnicami in zlatom podražile, potem ko sta se ZDA in Iran vzdržala novih napadov, kar je na trgih sprožilo val olajšanja. Dolar je oslabel.
Cena nafte brent je upadla za kar 7,4 odstotka, pod 90 dolarjev za sod, potem ko so ZDA prekinile skoraj dvotedenski niz napadov na Iran, nato pa del izgub nadomestila. Svetovna referenčna cena nafte je letos kljub temu še vedno višja za več kot 50 odstotkov zaradi motenj v dobavah z Bližnjega vzhoda.
Preberi še
Bitcoin ETF-ji doživeli močan odliv sredstev
Veliki odlivi iz ameriških borzno trgovanih skladov, vezanih na bitcoin, so konec prejšnjega tedna poudarili krhkost nedavnega okrevanja te kriptovalute.
pred 1 uro
Kitajski čipar CXMT ob debiju na borzi poskočil za 535 odstotkov
Delnice družbe CXMT so ob ponedeljkovem debiju v Šanghaju začele trgovanje 472 odstotkov nad izdajno ceno.
pred 3 urami
Borzni pregled: Kitajski AI-šok, padec veličastnih 7 in poparjeni Musk
Indeks Nasdaq 100 je konec tedna dosegel prvo zaporedno tedensko izgubo od konca marca.
pred 3 urami
Kaj poganja evropsko borzno renesanso v 2026?
Skoraj 60 odstotkov 8,8-odstotne rasti indeksa Stoxx 600 letos poganja le 10 delnic.
25.07.2026
Ameriške državne obveznice so se podražile, donosnost referenčne desetletne obveznice pa je upadla za pet bazičnih točk na 4,63 odstotka. Terminske pogodbe na evropske obveznice so se prav tako okrepile, skupaj z državnimi obveznicami po azijsko-pacifiški regiji, saj je padec cen nafte zmanjšal zaskrbljenost zaradi inflacije. Dolar, ki je bil med konfliktom na Bližnjem vzhodu glavna varna naložba, je oslabel proti vsem valutam skupine G10, zlato pa se je podražilo za približno odstotek.
Indeks delnic MSCI Asia Pacific je pridobil 0,8 odstotka, terminske pogodbe na indeks Nasdaq 100 pa 1,4 odstotka, kar je nakazovalo okrevanje po razprodaji delnic proizvajalcev čipov konec prejšnjega tedna. Rast se je obetala tudi evropskim delnicam. V Aziji je izstopal kitajski proizvajalec čipov CXMT, katerega delnice so ob borznem debiju poskočile za kar 535 odstotkov.
Premor v spopadih je zaznamoval začetek ključnega tedna na finančnih trgih. Trgovci se osredotočajo na vprašanje, ali bo ameriška centralna banka v sredo zvišala obrestne mere, potem ko je nedavni skok cen nafte okrepil inflacijske pritiske. Vlagatelji pričakujejo tudi poslovne rezultate največjih tehnoloških podjetij, potem ko je odpor proti visokim izdatkom za umetno inteligenco znova obudil dvome, ali bodo te naložbe prinesle ustrezne donose.
"Rešitev konflikta bi bila pozitivna," je dejal Shoji Hirakawa, glavni globalni strateg pri Tokai Tokyo Intelligence Lab. Premor v napadih po njegovih besedah povečuje "upanje, da bosta strani začeli pogajanja".
Po 13 dneh napadov na Iran so se ZDA očitno že od petka pozno zvečer brez pojasnila vzdržale novih napadov, kar odpira vprašanja o naslednji potezi predsednika Donalda Trumpa. Iranska vojska je v nedeljo sporočila, da je tudi Teheran prekinil svoj vojaški odgovor.
Napetosti na Bližnjem vzhodu so julija močno zvišale cene nafte in zasenčile junijske podatke o ameriški inflaciji, ki so bili nižji od pričakovanj ter so predstavnikom ameriške centralne banke omogočali, da obrestne mere ohranijo nespremenjene.
"Menimo, da Fed verjetno ne bo zvišal obrestnih mer," je v analizi zapisal Krishna Guha, vodja strategije za centralne banke pri Evercore ISI. "Nenavadno bi bilo, če bi jih zvišal takoj po boljših junijskih podatkih o inflaciji, saj ima septembra odprto preprosto pot za dvig, če bi bil ta potreben. Kljub temu verjetnosti zvišanja ne moremo oceniti kot zanemarljive." Po Fedu bosta ta teden odločitvi o denarni politiki objavili tudi britanska in japonska centralna banka.
V Aziji se je singapurski dolar okrepil proti ameriški valuti, potem ko so oblasti dodatno zaostrile denarno politiko. Indonezijska rupija je skupaj z državnimi obveznicami in delnicami upadla, potem ko je guverner indonezijske centralne banke Perry Warjiyo nepričakovano odstopil.
Delnice CXMT so ob debiju v Šanghaju močno poskočile, s čimer je proizvajalec pomnilniških čipov postal največje podjetje, uvrščeno na borzah celinske Kitajske. Vlagatelji so množično posegli po delnicah družb, ki imajo koristi od razcveta umetne inteligence. Ob otvoritveni ceni je bilo podjetje vredno približno 3,3 bilijona juanov oziroma 487 milijard dolarjev.
Na drugih delih trga se je zlato, ki ne prinaša obresti, podražilo na skoraj 4.100 dolarjev za unčo in spodbudilo rast drugih plemenitih kovin. Jen se je okrepil na približno 163,55 jena za dolar.
GOLDS:COM
Gold Spot $/Oz
4.101,1 XAU
+48,31 +1,19%
Vrednost ob začetku trgovanja
4.091,39
Vrednost ob zaključku trgovanja
4.052,79
Letošnja donosnost
-5,0533%
dnevni razpon
4.083,79 - 4.116,21
razpon pri 52 tednih
3.268,18 - 5.595,47
Kaj pravijo Bloombergovi strategi
"Tehnološkim delnicam grozi padec, saj se krepijo dvomi, ali bodo ogromni kapitalski izdatki, ki jih načrtujejo največji ponudniki infrastrukture za umetno inteligenco in njihove dobavne verige, ustvarili dovolj visoke dobičke. Ta zaskrbljenost bi lahko preglasila pozitiven vpliv očitnega umirjanja napetosti na Bližnjem vzhodu na delniške trge."
– Garfield Reynolds, vodja ekipe MLIV
Microsoft in Meta bosta poslovne rezultate objavila v sredo, Apple in Amazon pa v četrtek. V Aziji bosta ta teden rezultate objavila tudi Samsung Electronics in SK Hynix.
"V prihodnjih dneh bodo v ospredju znova poslovni rezultati tehnoloških družb in njihovi načrti kapitalskih izdatkov," je dejal Tim Waterer, glavni tržni analitik pri KCM Trade v Sydneyju. "Trgovci ostajajo nekoliko nervozni zaradi obsega načrtovanih naložb, saj še vedno obstajajo pomisleki, koliko časa bo trajalo, da se bodo njihovi donosi v celoti pokazali."