Bi lahko v Sloveniji zmanjkalo dizla - pogovor s Tomažem Slavcem iz Petrola

Ob polnoči so se spremenile cene goriv. Bencin se je pocenil, dizel pa podražil, in to kljub nedavni intervenciji države, s katero se je odrekla prispevku za energetsko učinkovitost in okoljski dajatvi (ukrep velja za bencin, dizel in kurilno olje do letošnjega 28. septembra). Poleg tega je šla vlada v Bruselj še po dovoljenje za dodatno znižanje trošarin goriv pod minimalne.

Medtem je OPEC+ potrdil manjše zvišanje proizvodnih kvot, s čimer je uradno zaključena razgradnja ukrepov iz leta 2023. Sedem članic pod vodstvom Savdske Arabije in Rusije bo od septembra dvignilo skupno kvoto za približno 188.000 sodov na dan. Gre za simbolično potezo, saj vojna na Bližnjem vzhodu še vedno omejuje izvoz iz regije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta korak Savdski Arabiji odprl prostor za povečanje proizvodnje, ko se bodo razmere v Hormuški ožini umirile. Po informacijah Bloomberga namerava skupina kvote do konca leta zamrzniti, medtem ko se pripravlja na pogajanja za leto 2027 v senci nedavnega izstopa Združenih arabskih emiratov iz organizacije.

Danes na trgih spremljamo upad cen nafte zaradi optimizma, ki se je prebudil po Trumpovi odpovedi napadov na Iran, za katere je napovedal, da bodo največji od konca druge svetovne vojne, in napovedi morebitnega ponovnega dogovora.

O trenutnih razmerah na naftnih trgih smo se pogovarjali s Tomažem Slavcem iz našega največjega trgovca z naftnimi derivati Petrola.

Čeprav cene nafte padajo, vidimo, da je s cenami goriv drugače. Napadi na rafinerije zaradi vojne v Ukrajini in Iranu silijo cene navzgor. Kako konkretno za vas kot dobavitelja, kako se odzivate v teh razmerah, kot so današnje, ko cena nafte na trgih nenadoma pada?

Že nekaj mesecev smo priča novi realnosti, ki bi ji lahko z eno besedo rekli nepredvidljivost. Terja veliko fleksibilnosti in prilagajanja, kolikor je v določenih okvirjih to pač mogoče.

Po zadnji napovedi premirja so trgi pričakovali padec kotacij. Zaznati je bilo luč na koncu tunela, optimizem. Ko kotacije padajo, med naftnimi trgovci velja, da delujemo z optimalnimi, varnostnimi zalogami, da se preprečuje kopičenje zalog in njihova prodaja po nižjih cenah, še zlasti na reguliranih trgih v prihodnjih mesecih.

Med tem optimizmom, ko so določene stvari že načrtovane in vemo, da moramo tankerje naročati mesec dni vnaprej, saj tako narekujejo mednarodna pravila, se lahko sredi meseca znova zgodi eskalacija na Bližnjem vzhodu. Cene takrat poskočijo, kar pri potrošnikih, tako fizičnih osebah kot poslovnih odjemalcih, povzroči povečan odjem oziroma velike skoke povpraševanja. To nas včasih prisili v tako imenovane promptne oziroma spot nakupe. Takrat smo prisiljeni iti na trg in poiskati količine zunaj terminskih pogodb. Pri tem govorimo o vojnih premijah, ki jih moramo kot trgovci plačati, če želimo oskrbeti naše kupce, regulirana formula na reguliranih trgih pa jih ne priznava. Imamo tudi mehanizme za obvladovanje tveganj in takšne skoke oziroma odklone, ki negativno vplivajo na poslovanje, uravnavamo.

Koliko so se te 'vojne premije' po vašem mnenju že zažrle v marže doslej?

Petrol posluje na podlagi terminskih oziroma letnih pogodb. Dobave so bile ves ta čas redne in niso zamujale. Kar zadeva omenjene spot nakupe, lahko razkrijem, da se premije trenutno gibljejo tudi med 70 in 80 dolarji nad priznanimi kotacijami. Zelo grobo rečeno to zajema od 50 do 60 odstotkov trenutno priznanih oziroma reguliranih premij oziroma marž.

Koliko ste imeli v zadnjem času spot nakupov? Verjetno ne prevladujejo?

Ne.

Kako se bodo naftni derivati oziroma cene naftnih derivatov še dvigovale do konca leta?

Medtem ko je bila še pred zadnjo eskalacijo napoved, da bodo trgi do konca leta, pa tudi za eno leto vnaprej, beležili padec dnevnih referenčnih cen, smo bili julija seveda priča napovedi za avgust, ki je kazala na zvišanje, nato pa ponovno na padec. Zelo na kratko: trgi za zdaj pričakujejo, da naj bi se razmere postopno umirile. Vendar smo bili v minulih mesecih priča veliki nepredvidljivosti, zato je v tem trenutku nehvaležno napovedovati, kaj lahko pričakujemo.

Glede na trenutne razmere oziroma obdobje v avgustu, ko z zaskrbljenostjo gledamo naprej in se približuje konec leta, ko se bodo začela pogajanja o pogodbah za prihodnje leto, pa bi rekel, da so spot nakupi dober pokazatelj, kje bi se lahko v prihodnje gibale tudi premije. Upam, da se bo ta situacija – upanje umre zadnje – čim prej umirila.

Depositphotos

 

Lahko v naslednjem letu pričakujemo zvišanje? 

Zelo na kratko: da. 

Koliko se potem vse te cene prelivajo na potrošnike, kaj pričakujete na tem področju?

Potrošniki teh premij ne občutijo, ker je formula regulirana in temelji na osnovni kotaciji. Nabavne premije, ki jih omenjam, se neposredno zažirajo v marže trgovcev oziroma uvoznikov.

Menim, da je bil od zadnjič, ko sva govorila, prehod z dvotedenskega na tedensko povprečje reguliranih cen poteza v pravo smer, saj potrošniki občutijo manj skokov, tako navzgor kot navzdol. Za potrošnike je bila pravi ukrep tudi nedavna ukinitev dveh dajatev s strani vlade, prav tako preventivna prošnja, ki ste jo omenili, za dovoljenje za znižanje trošarin. Ob tem pa bi poudaril, da moramo v tej situaciji vsi skupaj paziti, da se ne bodo odprle škarje med nami in tujino. Slovenija je tranzitna država in z vsemi ukrepi za zaščito potrošnikov ne smemo ponovno postati naftna oaza za Evropsko unijo, saj bi to trgovcem povzročilo velike težave.

Je mogoče podati oceno, za koliko odstotkov bi se lahko cene naftnih derivatov zvišale za potrošnike?

Kar lahko povem, temelji na pričakovanjih trgov. Ti trenutno predvidevajo, da naj bi cene od avgusta do konca leta in tudi v prihodnje padale. Če govorimo o tem, kar trgi v tem trenutku kažejo in pričakujejo, prevladuje napoved padca cen, ne njihove rasti.

Če pogledamo še dogajanje na trgih. Danes mediji znova poročamo o Trumpovi odločitvi, da se je umaknil od domnevno že pripravljenega napada, ki naj bi bil največji po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah naj bi se začela pogajanja. Cena nafte brent se je po zadnjih dogodkih znižala. Bi rekli, da so se razmere na trgih vendarle nekoliko umirile ali je za takšno oceno še prezgodaj?

Ne. Zelo na kratko bi rekel, da sem od zadnje eskalacije glede na spremembe razmer, o katerih smo govorili in ki se spreminjajo tako rekoč na dnevni ravni, pri takšnih napovedih zelo previden. Tudi v preteklosti smo videli, da lahko od navidez popolnega premirja do popolne eskalacije mine le nekaj ur. Priča smo višjim zavarovalnim premijam za tankerske prevoze, višjim logističnim stroškom za tankerje in, kot sem že prej omenil, do določene mere tudi izkoriščanju tega trenutka s strani oblikovalcev premij končnih produktov.

Ob tem moram poudariti, da smo slovenski trgovci oziroma Petrol le trgovci. Slovenija nima naftnih polj niti rafinerijskih zmogljivosti, zato lahko le sledimo dogajanju na svetovnih trgih. Zelo na kratko: sam še ne pričakujem umirjanja razmer. Za takšno oceno bi bilo potrebno nekoliko daljše obdobje premirja.

Bliža se jesen. Kaj svetujete tistim, ki se ogrevajo na kurilno olje? Naj ga kupijo že zdaj ali naj počakajo? Kako vi vidite razmere, da ne bi prišlo do navalov povpraševanja?

Če bi vedeli karkoli več, bi bili milijarderji. Nihče ne ve, v katero smer se bodo razmere razvijale. Trg pri kotacijah in terminskih pogodbah sicer trenutno napoveduje padec, vendar je veliko odvisno tudi od vsakodnevnih odločitev ameriške administracije in predsednika. Če bi dal kak nasvet, bi bil to ta, naj ljudje ravnajo v skladu s svojimi potrebami. Enakomernost je v tem trenutku najbolj ključna in pomembna. To je tudi tisto, kar si trgovci, ki smo prav tako močno pod udarom trenutne krize, najbolj želimo.

Ko je prodaja enakomerna in znotraj običajnih odstopanj, je tudi nabavo lažje načrtovati. Če pride do velikih skokov povpraševanja, kot smo jim bili priča v preteklosti, pa je vse skupaj precej težje. Zavedati se moramo, da tankerji ne čakajo v Piranskem zalivu. Vse zahteva svoj čas in pogosto tudi promptne nakupe, kar negativno vpliva na celotno oskrbo.

Pritiski na cene naftnih derivatov, predvsem dizla, naraščajo tudi zaradi zapiranja rafinerij, ki so bile tarča napadov. Kako to občutite? Kolikšen pečat po vašem mnenju vojne puščajo na celotni industriji in trgovini z naftnimi derivati?

Seveda ga puščajo. Na trgu primanjkuje derivatov. Približno 20 odstotkov surove nafte je zaradi razmer v Hormuški ožini trenutno nedostopnih, dodatno pa na trg vplivajo tudi poškodbe infrastrukture na Bližnjem vzhodu in v Rusiji.

Očitno so glede na priliv ruske nafte na trg sankcije učinkovite. To se vidi tudi v Sredozemlju. Nekatere države, ki so bile v preteklosti neto izvoznice naftnih derivatov, so danes postale neto uvoznice. Posledično se ves sredozemski trg poteguje za iste količine nafte. Pomanjkanje je opazno, najbolj pa se odraža v visokih premijah.

Lahko v nekem trenutku zmanjka celo dizla? 

Menim, da so trgi na globalni ravni v preteklosti že večkrat pokazali, nazadnje tudi v minulih mesecih, da se lahko zelo hitro prilagodijo. Rekel bi tudi, po informacijah s trga in s strani dobaviteljev, da če se bodo sedanje razmere nadaljevale, ne pričakujemo pomanjkanja dizla. Se bo pa to, še enkrat, v razmerah, ko povpraševanje presega ponudbo, odrazilo v cenah, pri čemer bodo na koncu največ pridobili proizvajalci.