Kdo plemeniti pokojninske prihranke bolje: Slovenci ali Hrvati?

Ob koncu tretjega četrtletja smo preverili uspešnost slovenskih in hrvaških upravljavcev pokojninskih skladov. Osredotočili smo se na donose skladov življenjskega cikla, ki imajo tako pri nas kot na Hrvaškem podobno naložbeno politiko in prišli do zgovornih ugotovitev.

Prihranke Slovencev upravlja šest različnih pokojninskih družb in zavarovalnic. V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo decembra 2024 vključenih 627.538 zavarovancev ali 63,2 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na Hrvaškem je varčevanje v drugem pokojninskem stebru obvezno, skupaj so zbrali že okoli 25 milijard evrov.

Za ponazoritev: višina sredstev, ki so zbrana v slovenskih pokojninskih skladih, je lani decembra znašala 3,72 milijarde evrov, kažejo podatki ministrstva. "Delež sredstev slovenskih pokojninskih skladov v odstotku BDP znaša od pet do šest odstotkov, na Hrvaškem približno 30, v Evropi še več, v ZDA in Veliki Britaniji pa celo presega 100 odstotkov BDP. Ta razlika se bo z novo pokojninsko reformo še poglabljala," je pred dnevi v intervjuju povedal Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze.

Najprej poglejmo primerjavo slovenskih zajamčenih skladov, ki so namenjeni zavarovancem blizu upokojitve, saj jim je varnost prihrankov pomembnejša od morebitnih večjih donosov.

Zajamčeni skladi morajo dosegati minimalno zajamčeno donosnost, ki jo vsako leto določi finančno ministrstvo. Letos ta znaša 1,26 odstotka na letni ravni in odraža 40 odstotkov povprečja donosov državnih vrednostnih papirjev z ročnostjo, daljšo od enega leta. To je približno četrtino odstotne točke več kot lani.  

 

Kako blizu minimalne zajamčene donosnosti so letos?

Po podatkih do 30. septembra 2025 večina zajamčenih pokojninskih skladov že presega minimalno zajamčeno donosnost. Najvišjo donosnost v zadnjih 12 mesecih sicer dosega sklad Intese Sanpaolo Bank, ki presega tri odstotke. Ker pa za ta sklad ni na voljo informacij o letošnji donosnosti, podatek ni povsem primerljiv z drugimi. Med drugimi je temu odstotku najbližje Prva pokojninska družba, saj je njen zajamčeni sklad v prvih devetih mesecih leta dosegel ravno triodstotni donos.

Več kot dvoodstotni donos letos dosega tudi sklad Modre zavarovalnice. Dva zajamčena sklada – Pokojninske družbe A in Sava pokojninska – za zdaj za minimalnim pragom zaostajata le 0,06 odstotne točke, zato bo končni rezultat odvisen od gibanj v zadnjem četrtletju leta.

Slovenski zajamčeni pokojninski skladi so letos do konca septembra v povprečju dosegli približno 2,05-odstotno donosnost, kar je le malenkost manj od hrvaških skladov kategorije C, kjer povprečje znaša 2,11 odstotka. Najuspešnejši slovenski sklad Intesa Sanpaolo – Moj steber zajamčeni s 3,1 odstotka presega vse hrvaške tekmece, medtem ko imajo domači skladi tudi večje razlike med najboljšimi in najslabšimi rezultati. Večina slovenskih podskladov je že presegla letošnjo minimalno zajamčeno donosnost 1,26 odstotka.

Od januarja do decembra 2024 je predpisana letna minimalna zajamčena donosnost znašala 1,05 odstotka, medtem ko je dosežena donosnost v zajamčenih podskladih v tem obdobju znašala od 2,4 do 6,2 odstotka na leto, kar je precej presegalo minimalno zajamčeno donosnost. V tem primeru se iz razlike med zajamčenim in doseženim donosom na osebnih računih zavarovancev oblikujejo rezervacije. Te so namenjene pokrivanju razlik v primerih nedoseganja zajamčenega donosa, torej lahko delež rezervacij, ki pripada posameznemu zavarovancu, niha. 

Na Hrvaškem do dveh odstotkov

Na Hrvaškem prav tako poznajo najmanj tvegane pokojninske sklade, ki imajo podobno strategijo kot naši zajamčeni. Skladi kategorije C (vlagajo do 10 odstotkov sredstev sklada v delnice) sodijo v kategorijo skladov z najmanjšim tveganjem in najmanjšimi pričakovanimi dolgoročnimi donosi. Namenjeni so starejšim članom, ki jim je do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ostalo razmeroma malo časa. Na Hrvaškem ima tudi vsak vlagatelj v sklad kategorije C pravico do vrnitve v malenkost bolj tvegano kategorijo B, če mu je do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ostalo vsaj šest mesecev.

Medtem ko so donosi zajamčenih skladov pri nas precej različni, pa so pri naših južnih sosedih po prvih devetih mesecih bolj koncentrirani med 1,5 in dvema odstotkoma. Najvišjo, dvoodstotno donosnost, dosegata podsklada Erste plavi in PBZ. Če pogledamo še hrvaški indeks MIREX, ki prikazuje gibanje skupne vrednosti naložb osmih odprtih prostovoljnih pokojninskih skladov, ta za kategorijo C ob koncu tretjega četrtletja kaže 1,7-odstotno donosnost.

Hrvati prvaki med srednje tveganimi pokojninskimi skladi

Poglejmo še primerjavo med srednje tveganimi pokojninskimi skladi, ki združujejo stabilnejše naložbe s skoraj polovično izpostavljenostjo delnicam. Slovenski uravnoteženi skladi so v tem obdobju ustvarili zmerne donose med dvema in petimi odstotki, kolikor je dosegel podsklad Pokojninske družbe A, ki je daleč najdonosnejši po prvih devetih mesecih.

Hrvaški skladi kategorije B, ki so ekvivalent slovenskim uravnoteženim skladom, so bili letos občutno donosnejši, in sicer dosegajo med 3,4 odstotka pa vse do desetih odstotkov donosa. Toliko je namreč dosegel sklad PBZ. Drugi hrvaški skladi, recimo Erste Plavi B in AZ B, so prav tako dosegli dvakrat večje donose kot večina slovenskih skladov.

Kako kaže najbolj tveganim pokojninskim skladom?

Med skladi življenjskega cikla poglejmo še najbolj tvegane podsklade, ki so namenjeni mlajšim od 50 let, saj slabih 80 odstotkov vlagajo v delniške naložbe. Tudi tu so na slovenskem trgu do 30. septembra precejšnje razlike v donosnosti.

Slovenski dinamični skladi so ustvarili donose med 1,9 in 8,3 odstotka, pri čemer je spet najdonosnejši podsklad Pokojninske družbe A. Drugi so dosegli od 3,5- do 3,8-odstotni donos.

Hrvaški skladi A, ki imajo podobno naložbeno strategijo kot slovenski dinamični, so bili letos agresivnejši in so dosegli precej večje donose, in sicer od 6,7 do 15,4 odstotka. Na negativni strani je opaznejši podsklad Raiffeisna s 6,7-odstotnim donosom, medtem ko vsi drugi dosegajo dvomestne donose.

Poglejmo še na stran stroškov, ki so prav tako pomembni za prihodnje upokojence. Stroški so pri slovenskih upravljavcih podobni, saj so zakonsko omejeni. V fazi varčevanja zakon zavarovalnicam, pokojninskim družbam ter vzajemnim in krovnim pokojninskim skladom dovoljuje, da stroški dosegajo največ pet odstotkov. Razdeljeni so v tri kategorije:

• vstopni stroški, ki se obračunajo ob vsakem plačilu premije ‒ omejeni so na tri odstotke,
• provizija za upravljanje, ki se obračuna od čiste vrednosti sredstev sklada ‒ omejena na odstotek,
• izstopni stroški, ki se obračunajo v odstotku od zneska izplačila ‒ prav tako znašajo do enega odstotka.

 

Kolikšni so stroški domačih pokojninskih družb, smo podrobneje pogledali lani, najvišje je dosegla Modra zavarovalnica. Tekoče stroške poglejmo na primeru Intese Sanpaolo, kjer so celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada izraženi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev posameznega podsklada.