Poslovanje pokojnincev: Preseganje zajamčene donosnosti pospešilo rast dobičkov

V nasprotju z letom 2022 se je obseg sredstev v upravljanju pokojninskih družb lani povečal tako zaradi večjih vplačil v sklade kot tudi pozitivnih donosov. Vsi skladi so v zadnjih 12 mesecih dosegli pozitivno donosnost. Kako se je to odrazilo pri poslovanju pokojninskih družb?

Leto 2023 je bilo na finančnih trgih občutno boljše kot leto 2022, ko je sunkovita sprememba denarne politike največjih centralnih bank povzročila močno znižanje tečajev večine naložbenih razredov. V letu 2022 so namreč morale pokojninske družbe v skladih z jamstvom zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti oblikovati rezervacije, ki so negativno vplivale na poslovni izid, medtem ko so rezervacije lani lahko sprostili. To je pozitivno vplivalo na poslovanje.

Obseg pokojninskih prihrankov lani višji za desetino

Konec lanskega leta so se zbrana sredstva dodatnih pokojninskih zavarovanj povečala za 405,8 milijona evrov oziroma za 10,6 odstotka, na 4,2 milijarde evrov. Najbolj se je povečal obseg prostovoljnih dodatnih zavarovanj, in sicer za skoraj 220 milijonov evrov oziroma za 11,1 odstotka. Sledijo dodatna zavarovanja javnih uslužbencev, kjer se je obseg povečal za 107,9 milijona evrov oziroma 10,8 odstotka, najmanj pa se je povečal obseg zbranih sredstev pri obveznih dodatnih zavarovanjih. Obseg se je povečal za 78,4 milijona evrov oziroma za 9,3 odstotka.

Pri prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanjih se je obseg zbranih sredstev najbolj povečal v Zavarovalnici Generali za 15,6 milijona evrov oziroma za 17 odstotkov in Modri zavarovalnici za 41,7 milijona evrov oziroma 12,4 odstotka. Sledita Prva pokojninska družba za 41,5 milijona evrov oziroma za 11,6 odstotka in Pokojninska družba A za 41,6 milijona evrov oziroma 11,2 odstotka.

Po tržnih deležih so si tri največje pokojninske družbe zelo blizu. Tako pokojninska družba Triglav kot tudi Pokojninska družba A in Prva pokojninska družba imajo približno 18-odstotni tržni delež. Po podatkih pokojninske družbe Triglav se je obseg zbranih sredstev v primerjavi z letom 2022 v Triglavu povečal za 9,5 odstotne točke, Prvi pokojninski družbi za 11,6 in Pokojninske družbe A za 11,2 odstotne točke.

Pri pokojninskih družbah je iz poslovnih poročil sicer težko izluščiti, koliko celotnih prihodkov dejansko ustvarijo. Dodatno zmedo ustvarja tudi uvedba novega računovodskega standarda MSRP 17. Še najbolj reprezentativni za poslovanje so tako drugi prihodki, kamor spadajo provizije (vstopna, upravljavska, izstopna in druge). Pri vseh pokojninskih družbah smo za ponazoritev poslovanja tako uporabili druge poslovne prihodke in čisti poslovni izid obračunskega obdobja.

Triglav PD: Povečanje sredstev v bolj tveganih skladih

Na izkaz uspešnosti poslovanja Triglav pokojninske družbe je v največji meri vplivalo dogajanje na kapitalskih trgih, ki je bilo, kot rečeno v uvodu, ugodno. Vplačane premije so se lani zvišale za dobrih osem odstotkov, na 38,3 milijona evrov, medtem ko se je bilančna vsota povečala za 8,5 odstotka, na 482,8 milijona evrov. To je skoraj štiri odstotke več, kot je bilo načrtovano.

Trend povečevanja obsega sredstev se je po njihovih besedah nadaljeval v skladih z bolj tvegano naložbeno politiko; delež teh skladov se je lani povečal s 16,4 na 20,8 odstotka. "Čedalje več članov se tako odloča tudi za bolj tvegane naložbene politike z večjimi pričakovanimi donosi," pojasnjujejo v poročilu.

Po besedah državnega sekretarja Igorja Feketija naj bi bili na ministrstvu sicer naklonjeni večjemu tveganju za prihranke za pokojnino. "Donosi naših upravljavcev po mednarodnih študijah niti niso tako slabi, vendar jih predpisane konservativne naložbene politike omejujejo," je v intervjuju dejal Feketija. Po njegovih besedah bi po predlogu dopustili še četrto kategorijo tveganosti pokojninskih skladov, ki bi lahko bila nekoliko bolj tvegana in potencialno bolj donosna.

Po letu 2022, ko so poslovali z izgubo v višini 4,7 milijona evrov, so lani zaključili z dobičkom v skoraj enaki višini. K temu je pripomogel vpliv sproščanja rezervacij zaradi doseganja večje donosnosti od zajamčene v skupnem znesku 3,8 milijona evrov. Prihodki iz poslovanja so bili lani za 4,7 odstotka večji kot leto prej.

Modra zavarovalnica: Premije v rentne sklade višje za 30 odstotkov

Modra zavarovalnica, ki je glavna ponudnica varčevanja za starost v okviru drugega pokojninskega stebra, upravlja 1,5 milijarde evrov sredstev. Skupna vplačana premija dodatnega pokojninskega zavarovanja je brez upoštevanja prenosov sredstev med podskladi lani dosegla 128 milijonov evrov. Obračunane premije v rentne sklade so lani dosegle 83 milijonov evrov in s tem presegle vrednosti predhodnega leta za 30 odstotkov.

Ob tem so imeli pozitivni poslovni izid v znesku 22,7 milijona evrov, pri čemer je imel pomemben vpliv na poslovni izid rezultat iz naložbenja v znesku 24,4 milijona evrov. Najpomembnejša postavka drugih prihodkov in odhodkov so prihodki iz upravljanja premoženja, ki zajemajo prihodke iz upravljanja vzajemnih pokojninskih skladov in so dosegli 17 milijonov evrov.

Tudi tu poudarjajo, da so pomemben del postavke prihodki od odprave rezervacij zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti v višini 6,9 milijona evrov.

Poslovanje pa je po njihovih besedah zaznamovala uvedba novega računovodskega standarda MSRP 17, ki je pri dolgoročnih zavarovalnih pogodbah, kamor spadajo tudi rentna zavarovanja, pomembno spremenil časovno dinamiko poslovnega izida.

Pokojninska družba A zbrala rekordno višino bruto premij

Dobro leto je tudi za Pokojninsko družbo A, ki je lani zbrala rekordno višino bruto premij, in sicer več kot 40 milijonov evrov. Vplačane premije so presegle načrtovane za skoraj desetino in so bile glede na vplačila iz leta 2022 višje za 14 odstotkov. Dosegli so tudi največ sredstev v upravljanju pri 446 milijonih evrov, kar je bilo glede na leto 2022 več za 13 odstotkov.

Čisti dobiček je dosegel 2,9 milijona evrov, prihodki družbe iz redne dejavnosti pa so v primerjavi z letom 2022 večji za 13 odstotkov in so znašali štiri milijone evrov. Glavnino poslovnih prihodkov zajemajo prihodki finančnih pogodb, in sicer vstopna provizija, upravljavska provizija, izstopna provizija, provizija iz zavarovalnih poslov in provizija za administrativne stroške. 

Povprečna mesečna premija aktivnih zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja je bila po njihovih podatkih leta 2022 46,72 evra v primeru vzajemnih in krovnih pokojninskih skladov, 75,96 evra v primeru pokojninskih družb in 91,09 evra v primeru zavarovalnic.

Prva pokojninska družba z 18-odstotno rastjo stroškov

Ne glede na to, da so stroški v Prvi pokojninski družbi zaradi naraščajočih obratovalnih stroškov lani glede na 2022 zrasli za 18 odstotkov, so poslovali z dobičkom v višini 3,6 milijona evrov, kar je 38 odstotkov več kot v predhodnem letu. Razlog izhaja iz dobrega rezultata iz naložbenja, ki je znašal dober milijon evrov. "To je posledica rastočih investicijskih trgov in dobrih naložbenih odločitev ter rezultata tekočega poslovanja iz upravljavskih provizij ter vstopnih in izstopnih stroškov kritnih skladov PDPZ in rentnega sklada," so zapisali. 

Vplačila v kritne sklade so na letni ravni dosegla 28,7 milijona evrov, kar je pet odstotkov več glede na preteklo leto, vplačila v rentni sklad pa so obsegala 9,7 milijona evrov, kar je 11-odstotna rast. Lani so imeli rast redne premije v višini pet odstotkov glede na preteklo leto, skupaj s prenosi od drugih izvajalcev v pokojninske sklade pa so ustvarili šest odstotkov večje prilive v pokojninske sklade kot leto poprej.

Konec leta so sredstva v upravljanju družbe iz pokojninskih in rentnih zavarovanj znašala 432,9 milijona evrov, kar je 50,5 milijona evrov oziroma 13 odstotkov več kot v predhodnem letu. "Rast sredstev je poleg vplačila premij posledica učinkovitega upravljanja sredstev ob hkrati ugodnih gibanjih na finančnih trgih," navajajo.

Tudi Sava pokojninska družba in Generali poslovala pozitivno

Tako kot v drugih pokojninskih družbah so tudi v Savi pokojninski družbi poudarili, da so prvič pri poročanju uporabili novi standard MSRP 17 – zavarovalne pogodbe, s katerim se je spremenil model vrednotenja obveznosti na rentnih skladih. Družba je lani ustvarila pozitiven poslovni izid v višini 506.936 evrov tudi zaradi ugodnih tržnih razmer na kapitalskih trgih. Prihodki iz poslovanja so obsegali 1,9 milijona evrov, kamor spadajo prihodki družbe od provizij, ki jih lahko obračunajo v višini, ki so določeni v pravilih upravljanja skupine kritnih skladov.

Generali zavarovalnica je poleg ponudbe drugih zavarovanj tudi upravljavec kritnega sklada z zajamčenim donosom PN-A01 in dveh skupin pokojninskih skladov, ki ízvajata naložbeno politiko življenjskega cikla.

Lani so uspeli preseči mejo 100 milijonov evrov sredstev v upravljanju, dosežena je bila 15,6-odstotna rast sredstev, kar je v primerjavi s predhodnim letom po njihovi oceni razmeroma velika rast. Prav tako so zapisali, da so se močno zmanjšale rezervacije za nedoseganje zajamčenega donosa zaradi negativnih donosov v primerjavi z letom 2022.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar