Obveznice in delnice nadaljujejo upad, medtem ko cena nafte raste

Razprodaja svetovnih obveznic se je nadaljevala, saj je zastoj v vojni z Iranom zvišal cene nafte, okrepil inflacijske skrbi in povečal stave, da bodo morale centralne banke še naprej zaostrovati denarno politiko.

Ameriške državne obveznice so upadle po celotni krivulji donosnosti, pri čemer se je donosnost 30-letnih obveznic zaradi strahu vlagateljev pred pospeševanjem inflacije povzpela na najvišjo raven v skoraj treh letih. Donosnost japonskih 10-letnih obveznic je poskočila za 10 bazičnih točk na ravni, nazadnje dosežene leta 1996, medtem ko se je donosnost japonskih 30-letnih obveznic zvišala za 20 bazičnih točk na najvišjo raven od njihove uvedbe leta 1999. Obveznice so upadle tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji.

Ob skoku donosnosti obveznic so delnice nadaljevale zdrs z rekordnih ravni. Azijske delnice so izgubile 0,9 odstotka, čeprav je južnokorejski Kospi – letos najuspešnejši večji svetovni indeks – izbrisal zgodnejše izgube in zrasel za 0,4 odstotka, potem ko so si opomogle delnice Samsunga. Terminske pogodbe na indekse so nakazovale dodatne izgube v Evropi in ZDA.

Dolar, ki je med bližnjevzhodnim konfliktom postal varno zatočišče, se je okrepil šesti dan zapored. Razpoloženje je dodatno obremenila nafta brent, ki se je podražila za približno dva odstotka na več kot 111 dolarjev za sod, potem ko so zastala prizadevanja za ponovno odprtje Hormuške ožine, ameriški predsednik Donald Trump pa je opozoril, da se Iranu "izteka čas" za sklenitev dogovora.

Ponedeljkovi pretresi so sledili petkovi razprodaji delnic in obveznic, saj se krepijo strahovi, da bo zaprtje Hormuške ožine ohranjalo visoke cene nafte, spodbujalo inflacijo in centralne banke prisililo k daljšemu vztrajanju pri višjih obrestnih merah. Ključni preizkus za vlagatelje ta teden bodo poslovni rezultati družbe Nvidia, potem ko so delnice več mesecev prezrle naraščajoča makroekonomska tveganja zaradi stav, da bodo milijardne naložbe v uvajanje umetne inteligence spodbudile rast dobičkov podjetij.

"Inflacijske skrbi so zajele svetovne obvezniške trge," je dejal Frederic Neumann, glavni ekonomist za Azijo pri HSBC. "Ker je malo možnosti za hitro obnovitev energetskih tokov iz Perzijskega zaliva, dobavne verige v proizvodnji pa nakazujejo vztrajen dvig cenovnih pritiskov, se bo inflacija po svetu v prihodnjih mesecih še zvišala. To bo centralne banke prisililo v zaostritev politike."

Pozornost je bila trdno usmerjena v obvezniški trg, kjer so se spremenile stave glede ameriške centralne banke Fede. Trgovci zdaj zvišanje obrestnih mer do marca vidijo kot praktično gotovo, kar kaže, kako je vojna z Iranom od konca februarja obrnila naracijo na obvezniškem trgu; takrat sta bili za leto 2026 pričakovani dve znižanji po 0,25 odstotne točke. Fed mora dohiteti obvezniške trge, sicer tvega izgubo nadzora nad stroški zadolževanja, saj vlagatelje vse bolj skrbi inflacija, ocenjuje Yardeni Research.

Če Fed ne bo odpravil svoje naravnanosti k rahljanju politike, bodo "vlagatelji sklenili, da centralna banka zaostaja za inflacijsko krivuljo, in zahtevali višjo premijo za inflacijsko tveganje", je zapisal Ed Yardeni, predsednik in glavni naložbeni strateg. "Pričakujemo, da bo Fed na junijskem zasedanju obrestne mere pustil nespremenjene in prešel v ostro držo."

Osrednje vprašanje ostaja pomanjkanje napredka na Bližnjem vzhodu, saj ZDA in Iran nista uspela doseči premika pri krhkem dogovoru o premirju. Washington ni ponudil "oprijemljivih koncesij", hkrati pa si je prizadeval "izsiliti koncesije, ki jih med vojno ni uspel doseči, kar bo pogajanja pripeljalo v slepo ulico", je poročala iranska poluradna tiskovna agencija Mehr. Medtem je napad z dronom povzročil požar v jedrski elektrarni v Združenih arabskih emiratih, kar poudarja tveganja za krhko premirje.

Finančni ministri skupine G7 bodo ta teden razpravljali o razprodaji dolga, čeprav ni jasno, kako bi lahko ublažili pritisk. Ključno vprašanje ostaja tranzit nafte skozi Hormuško ožino, vitalno arterijo za pretok nafte in plina z Bližnjega vzhoda.

Drugod so terminske pogodbe za žita v Chicagu v ponedeljek poskočile, potem ko je Bela hiša predstavila dodatno zavezo Kitajske k nakupu ameriških kmetijskih proizvodov, kar je okrepilo upe, da bi se lahko izvoz poljščin poleg soje povečal.

Delnice v Šanghaju so rahlo upadle, potem ko se je aprila rast na Kitajskem upočasnila na več področjih: investicije so se znova zmanjšale, maloprodaja in industrijska proizvodnja pa sta zaostali za napovedmi.

Funt je oslabel, potem ko je Wes Streeting dejal, da bi sodeloval v morebitni tekmi za naslednika Keira Starmerja, in pozval k ponovni vključitvi Velike Britanije v Evropsko unijo. Njegova napoved sledi manchestrskemu županu Andyju Burnhamu, ki je sporočil, da namerava kandidirati za parlament, s čimer si odpira pot tudi za izziv Starmerju. To je prejšnji teden sprožilo razprodajo britanskih državnih obveznic zaradi strahu pred morebitno bolj ekspanzivno fiskalno politiko.

Ob naraščajoči inflaciji in nadaljevanju zastoja glede Irana bodo eno ključnih vprašanj za trgovce ta teden poslovni rezultati družbe Nvidia. Ta vodilni pokazatelj za umetno inteligenco bo objavil rezultate po tem, ko je več kot 80 odstotkov podjetij iz indeksa S&P 500 poročalo o dobičkih, ki so presegli pričakovanja, kažejo podatki Bloomberga.

"Naraščajoči podatki o inflaciji v večjih gospodarstvih so glavni razlog, da se delnice nekoliko umikajo, medtem ko so dolgoročne donosnosti na splošno višje," je dejala Anna Wu, strateginja za več razredov sredstev pri Van Eck. Morebitna šibkost v Nvidijinih rezultatih bi "lahko obremenila tehnološke delnice in širši trg".