Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo z Iranom in sporočil, da "ura tiktaka", nekaj ur po tem, ko so brezpilotni letalniki ciljali jedrsko elektrarno v Združenih arabskih emiratih.
Teheran se mora "hitro premakniti, RES HITRO, sicer od njih ne bo ostalo nič", je Trump v nedeljo zapisal na omrežju Truth Social. To so bile njegove najbolj bojevite izjave glede vojne z Iranom, ki ostaja v krhkem premirju, odkar se je v petek vrnil v ZDA s Kitajske.
Nove grožnje so v ponedeljek dodatno zvišale cene nafte, pri čemer se je severnomorska nafta brent podražila za okoli 1,5 odstotka, na 110,70 dolarja za sod. Razprodaja na svetovnih obvezniških trgih, ki se je začela konec prejšnjega tedna, se je še poglobila, saj vlagatelji vračunavajo hitrejšo inflacijo in povečujejo stave, da bodo centralne banke prisiljene zvišati obrestne mere. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je zdaj nad 4,5 odstotka in najvišja v približno 15 mesecih, kar dodatno pritiska na Trumpa, naj skuša znova odpreti strateško pomembno Hormuško ožino.
Že v nedeljo je brezpilotni letalnik povzročil požar v elektrarni v jedrskem kompleksu Baraka v ZAE, kar je poudarilo krhkost premirja. Po navedbah obrambnega ministrstva države je bil izstreljen z zahoda ZAE, ministrstvo pa je dodalo, da sta bila prestrežena še dva druga drona. Radioloških posledic ni bilo, je sporočil urad za medije v Abu Dabiju.
Savdska Arabija je sporočila, da je v nedeljo prestregla in uničila tri drone, ki so v njen zračni prostor vstopili iz Iraka, kjer delujejo številne milice s podporo Irana. Ni bilo jasno, ali so bili ti del napada na ZAE.
"Teroristični napad na jedrsko elektrarno Barakah, ne glede na to, ali ga je izvedel glavni akter ali eden od njegovih posrednikov, pomeni nevarno zaostritev in temno poglavje, ki krši vse mednarodne zakone in norme," je na omrežju X zapisal Anvar Gargaš, visoki zunanjepolitični svetovalec predsednika ZAE šejka Mohameda bin Zajeda. "Ta zavržna zaostritev znova potrjuje naravo izzivov, s katerimi se regija sooča v boju proti silam zla, kaosa in sabotaže." Iran se na napade javno ni odzval.
ZAE so bili med arabskimi državami najostrejši do Irana tako v retoriki kot pri izvajanju omejenih napadov na Islamsko republiko pred začetkom premirja 8. aprila, je poročal Bloomberg.
Iranska poluradna tiskovna agencija Fars je konec tedna poročala, da so ZDA za mirovni dogovor postavile pet glavnih pogojev. Ti naj bi vključevali prenos iranskega obogatenega urana v ZDA, medtem ko Washington ne bi zagotovil nobenih vojnih reparacij in bi odmrznil manj kot četrtino zamrznjenega iranskega premoženja. ZDA o domnevnih pogojih javno niso komentirale.
Iran pred sprejetjem mirovnega dogovora zahteva reparacije in odmrznitev premoženja. Prav tako želi, da ZDA končajo blokado iranskih pristanišč in da Washington sprejme določeno mero iranskega nadzora nad ladijskim prometom skozi Hormuško ožino.
"Želimo doseči dogovor," je Trump v nedeljo povedal za Axios in dodal, da čaka na posodobljen iranski predlog. "Niso tam, kjer bi jih želeli. Tja bodo morali priti, sicer bodo hudo zadeti, tega pa si ne želijo."
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu se je začela konec februarja in je terjala na tisoče življenj, predvsem v Islamski republiki in Libanonu. Povračilni napadi Teherana so ciljali ameriške zaveznike po Perzijskem zalivu, vključno z ZAE, Katarjem in Savdsko Arabijo, pa tudi Izrael.
.webp){kind=icon}
