Ocena zdravja evropskega gospodarstva in odločitev ECB

Evropa bo ta teden deležna temeljitega pregleda gospodarskega zdravja, podatki pa bodo pokazali, kakšen je bil vpliv ameriških carin na rast BDP in inflacijo. Ta teden se v Firencah srečajo tudi člani odbora ECB, ki bodo znova odločali o višini obrestnih mer.  

Glavni dogodek bo četrtkova prva objava podatkov o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja za tretje četrtletje, ki bo objavljena le nekaj ur pred razkritjem izida dvodnevnega zasedanja Evropske centralne banke (ECB) o denarni politiki.

Analitiki pričakujejo, da bo območje ohranilo minimalno 0,1-odstotno rast BDP, kolikor je znašala v drugem četrtletju. Dodatne podrobnosti pa bodo znane iz objav o gospodarski rasti največjih gospodarstev na stari celini.

Skoraj enako pomembna bo petkova objava podatkov o inflaciji za oktober, pri čemer se pričakuje rahlo znižanje z 2,2 odstotka prejšnji mesec na 2,1 odstotka. ECB bo objavila tudi anketo o bančnem kreditiranju, ki pomaga oceniti, kako učinkovito denarna politika dosega realno gospodarstvo.

Novi podatki bodo dobrodošli po nestanovitni prvi polovici leta 2025. Gospodarska aktivnost je bila sprva visoka, saj so podjetja želela prehiteti uvedbo ameriških carin aprila, a je nato prišlo do občutnega upada – zlasti v Nemčiji, kjer se je v drugem četrtletju proizvodnja skrčila za 0,3 odstotka.

Najnovejši podatki bodo pokazali, kako so se podjetja in gospodinjstva prilagodila julijskemu dogovoru med EU in ZDA, ki je določil 15-odstotne dajatve na večino blaga, izvoženega iz EU.

"Zaupanje potrošnikov ostaja nizko kljub trgu dela, ki je še vedno močan," pravi Christian Keller, vodja ekonomskih raziskav pri Barclaysu. Podatki o BDP bodo po njegovih besedah pokazali, ali se napovedano okrevanje zasebne potrošnje, na katero računa ECB, še naprej ne uresničuje. "Glede na šibko domače povpraševanje, zunanje pritiske in nizko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v industriji obstaja tveganje, da se bo investicijska dejavnost postopoma krepila," pravi Keller.

ECB najverjetneje ohranja obrestne mere nespremenjene

Tudi če bodo podatki pokazali na gospodarsko stagnacijo v tretjem četrtletju, to ne bi bilo nujno vir skrbi za ECB, ki bo po vsej verjetnosti ohranila obrestno mero pri dveh odstotkih. Tokrat se bodo bančniki zbrali v Firencah, saj enkrat letno zasedajo izven Frankfurta.

Ker inflacija vztraja okoli dveh odstotkov, napovedi pa kažejo, da se bo gospodarsko okrevanje proti koncu leta okrepilo, večina analitikov pričakuje, da bo ECB depozitno obrestno mero pustila nespremenjeno – in to vsaj še dve leti, kaže anketa Bloomberga.

Poslovne ankete, objavljene v petek, so sicer prinesle kanček optimizma – aktivnost zasebnega sektorja je dosegla najvišjo raven po maju 2024. Glavni motor rasti je bila Nemčija, ki pripravlja večmilijardni program vlaganj v infrastrukturo in obrambo, medtem ko Francija zaradi političnih pretresov še vedno caplja za njo.

"Glede anket o PMI moramo pristopati previdno," opozarja Ruben Segura-Cayuela, vodja evropskih ekonomskih raziskav pri Bank of America. "V preteklosti so že dajale lažne signale. Tokrat pa so skladne s sliko industrije, ki še vedno težko diha, medtem ko se v Nemčiji kaže nekaj spodbudnih znakov domačega povpraševanja ob začetku četrtega četrtletja," ocenjuje.

 

Nemčija in Francija ostajata v središču pozornosti

Največje evropsko gospodarstvo je pod drobnogledom, saj se kancler Friedrich Merz trudi spodbuditi rast po dveh letih krčenja aktivnosti. Poletni podatki iz industrije so bili šibki, nemška centralna banka (Bundesbank) pa opozarja, da bo gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju "v najboljšem primeru stagnirala".

Še trije meseci negativne rasti bi državo uradno potisnili v recesijo. Ponedeljkova anketa inštituta Ifo bo pokazala, ali se je poslovno zaupanje podjetij dodatno poslabšalo zaradi strahu, da vlada ne izvaja potrebnih reform.

Tudi Francija ostaja v ospredju – zaradi političnih razprtij in naraščajočega proračunskega primanjkljaja, ki ga vlada poskuša zajeziti. Po mnenju Sörna Raddeja, vodje evropskih ekonomskih raziskav pri Point72, Francija ostaja eno glavnih tveganj za gospodarsko perspektivo evrskega območja.

"Pričakujem, da se bo rast v četrtem četrtletju okrepila, kar potrjuje tudi močan oktobrski PMI. A če bi moral izpostaviti dejavnik, ki bi lahko zavrl optimizem, bi bila to Francija," je dejal Radde. Drugo tveganje vidi v Nemčiji, kjer do izboljšanja v industriji najverjetneje ne bo prišlo pred naslednjim letom, ko bo začel učinkovati fiskalni spodbujevalni paket. "In to bo trajalo nekaj časa."

Inflacija naj bi se oktobra umirila

Kar zadeva inflacijo, bi upočasnitev rasti cen potrdila stališče ECB, da se inflacija trenutno nahaja blizu dvoodstotnega cilja.
Investitorji zdaj spremljajo, ali bo inflacija v prihodnjih mesecih še šibkejša od pričakovanj, saj ECB že napoveduje začasno podciljno raven v prihodnjem letu. Če bi se to nadaljevalo ali celo poglobilo, bi se lahko ponovno odprla razprava o dodatnih znižanjih obrestnih mer.

"Inflacijski zagon slabi, trgi pa vidijo tveganja inflacije predvsem na strani upadanja," je povedala Katharine Neiss, glavna evropska ekonomistka pri PGIM Fixed Income. Po njenem mnenju obstaja nevarnost, da bi se inflacija "zataknila" nekoliko pod dvema odstotkoma v letu 2026.