Ekonomisti svarijo: ECB lahko z dvigom obrestnih mer ponovi napako iz leta 2011

Po mnenju ekonomistov Evropska centralna banka tvega škodljivo napako, če bo na prihodnjem zasedanju skušala za vsako ceno ohraniti svoj ugled nepopustljive borke proti inflaciji.

Potem ko je po izbruhu vojne z Iranom še odlašala z ukrepanjem, se zdaj zdi, da so uradniki vse bolj prepričani, da je zvišanje obrestnih mer nujno, da bi preprečili, da bi skokovite cene energentov sprožile širši val inflacije. Kljub temu ostajajo razlogi za previdnost močni, saj gospodarstvo evrskega območja kaže znake šibkosti, vlagatelji pa bi lahko vsak ukrep razumeli kot začetek novega cikla zviševanja obrestnih mer.

Zaradi te dileme nekateri analitiki menijo, da si ECB lahko privošči še nekaj časa za oceno, kako dolgotrajen bo šok, zlasti ker ZDA in Iran nadaljujejo prizadevanja za dosego mirovnega sporazuma. Opozarjajo, da bi prenagljena poteza lahko spominjala na močno kritizirana zvišanja obrestnih mer pred 15 leti, ki so jih pozneje preklicali zaradi poglabljanja evropske dolžniške krize.

"Zdi se, da je ECB pripravljena storiti vse, da dokaže svojo verodostojnost," je dejal Davide Oneglia iz družbe TS Lombard. "Zvišanja obrestnih mer leta 2011 so bila očitna politična napaka, ponovitev takšne poteze pa je eno največjih tveganj, s katerimi se trenutno soočamo, saj je ECB močno osredotočena na inflacijska pričakovanja in posledice izkušnje iz leta 2022."

Oblikovalci denarne politike, od jastrebovsko usmerjene članice izvršilnega odbora Isabel Schnabel do bolj zadržanega guvernerja grške centralne banke Yannisa Stournarasa, menijo, da energetskega šoka ne morejo več preprosto "spregledati" in da morajo ohraniti zaupanje v zavezanost ECB k ohranjanju inflacije pri dveh odstotkih.

Najnovejši podatek za 21-člansko evrsko območje je inflacijo že postavil pri 3,2 odstotka, pri čemer je nadaljnje pospeševanje zelo verjetno. Tudi brez upoštevanja cen energentov in hrane so se temeljni inflacijski pritiski občutno okrepili. Visoka ostajajo tudi pričakovanja podjetij glede nadaljnjih podražitev, prav tako pričakovanja gospodinjstev o prihodnjem gibanju inflacije.

"Tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja odcepila od ciljne ravni, narašča," je prejšnji teden opozorila Schnablova.

Vsi pa niso tako zaskrbljeni. Nekateri analitiki menijo, da bi lahko bila hitrejša rast temeljne inflacije posledica dejavnikov, ki niso povezani zgolj s prenosom višjih cen energije v gospodarstvo. Drugi za zdaj ne vidijo jasnih znakov pretiranih inflacijskih pritiskov pri dejavnikih, kot so plače.

"Če ECB zviša obrestne mere, še preden obstajajo trdni dokazi o učinkih drugega kroga, tvega neupravičeno zaostrovanje denarne politike in prevzema precejšnje tveganje," je dejala Michala Marcussen, glavna ekonomistka skupine Societe Generale.

Dogajanje mnoge spominja na leto 2008, ko je ECB po julijskem zvišanju obrestnih mer že čez nekaj mesecev morala obrniti smer zaradi zloma banke Lehman Brothers. Še pogosteje pa ekonomisti sedanje razmere primerjajo z letom 2011, ko je ECB pod vodstvom Jean-Clauda Tricheta dvakrat zvišala obrestne mere, nato pa jih je njegov naslednik Mario Draghi po zaostritvi dolžniške krize znova začel zniževati.

Tudi takrat so centralni bankirji svarili pred rastjo cen energentov in surovin, vendar so spregledali, kako ranljiv je bil evropski finančni sistem. Posledica je bila nova recesija v evrskem območju.

Današnja razprava je še posebej občutljiva, ker se ECB predstavlja kot najodločnejša borka proti inflaciji med centralnimi bankami držav G7. Medtem ko ameriška centralna banka Federal Reserve za zdaj še čaka in ocenjuje posledice konflikta z Iranom, je ECB vse bližje novemu zaostrovanju denarne politike.

Po drugi strani pa je izkušnja iz let 2021 in 2022 pokazala, da je lahko tudi pretirana previdnost nevarna. Ruski napad na Ukrajino je povzročil eksplozijo cen energentov, inflacija pa je v evrskem območju dosegla rekordnih 10,6 odstotka. Čeprav je ECB nato agresivno zvišala obrestne mere, so številni ocenili, da je ukrepala prepozno.

Nekdanji glavni ekonomist ECB Peter Praet meni, da mora centralna banka v določenem trenutku pokazati pripravljenost za ukrepanje.

Finski predstavnik Olli Rehn je morebitno zvišanje obrestnih mer ta teden označil za nekakšno "preventivno potezo", Praet pa ga vidi predvsem kot signal trgom, da ECB resno misli z bojem proti inflaciji. Ob tem opozarja, da banka ne sme ustvariti vtisa, da gre šele za začetek daljšega cikla novih zvišanj obrestnih mer.

Nekateri ekonomisti vseeno menijo, da bi bilo zvišanje obrestnih mer upravičeno, tudi če bi poznejši gospodarski podatki ECB prisilili v spremembo smeri. Gospodarska rast v evrskem območju namreč slabi, še posebej v Franciji, poslovna aktivnost pa upada najhitreje po letu 2024.

Bloomberg Mercury

Gospodarstvo evrskega območja se je na začetku leta celo skrčilo, potem ko je nepričakovano močan padec na Irskem spremenil prvotne ocene, ki so še kazale skromno rast. Brez irskih podatkov bi gospodarstvo po izračunih družbe Bantleon sicer zraslo za približno 0,2 do 0,3 odstotka.

Oblikovalci denarne politike si bodo po mnenju Katharine Neiss, glavne evropske ekonomistke pri PGIM, pustili dovolj manevrskega prostora, da bodo lahko pozneje ukrepali drugače, če bi se razmere občutneje poslabšale.

"Če se bo gospodarstvo res začelo ohlajati tako močno, kot nakazujejo nekatere ankete, bodo obrestne mere lahko tudi znižali," je povedala za Bloomberg TV.

Po njenem mnenju bo ECB pri tem zelo previdna v komunikaciji, da morebitni kasnejši obrat ne bi škodoval njeni verodostojnosti. Pričakuje zato bolj umirjen oziroma "golobji" ton sporočil centralne banke.

Tako vlagatelji kot ekonomisti trenutno pričakujejo dve zvišanji obrestnih mer za po četrt odstotne točke še letos. To naj bi bila tudi logika, ki jo je predsednica ECB Christine Lagarde nakazala z izrazom "postopna prilagoditev" pri odzivu na trenutno previsoko inflacijo, za katero v ECB še vedno verjamejo, da bo predvsem začasna. Kljub temu analitiki že za sredino leta 2027 napovedujejo vsaj eno znižanje obrestnih mer.

Jens Eisenschmidt, glavni evropski ekonomist pri Morgan Stanleyju in nekdanji uslužbenec ECB, pričakuje dve zvišanji obrestnih mer v prihodnjih mesecih, ki pa bi ju centralna banka prihodnje leto lahko znova odpravila. Po njegovem mnenju takšen preobrat še ne bi pomenil napake v denarni politiki.

Kot pravi, bi bila junijska odločitev za zvišanje obrestnih mer predvsem premišljen odziv na negotove razmere, v katerih inflacija ostaja nad ciljno ravnjo, inflacijska pričakovanja pa rastejo. Morebitno poznejše znižanje obrestnih mer bi po njegovem pomenilo predvsem to, da strožja denarna politika ni več potrebna kot zaščita pred inflacijskimi tveganji.

S takšno razlago pa se vsi ne strinjajo. Holger Schmieding, glavni ekonomist banke Berenberg, meni, da bi dodatno zaostrovanje denarne politike po nepotrebnem obremenilo gospodinjstva in podjetja, saj naj bi inflacijski pritiski zaradi šibkega gospodarstva sčasoma popustili tudi brez novih zvišanj obrestnih mer.

"ECB trenutno nima razloga za zviševanje obrestnih mer v času, ko se potrošniki že soočajo z visokimi življenjskimi stroški," opozarja Schmieding. Po njegovem mnenju se začasen porast cen ob šibkem gospodarstvu verjetno ne bo razvil v dolgotrajnejši inflacijski problem, ki bi zahteval dodatno zviševanje obrestnih mer.