Bo ECB spet zarezala v obrestne mere in kaj se dogaja z Euriborjem

Prihodnji teden se bo na monetarnem zasedanju znova srečala Evropska centralna banka (ECB). Kaj lahko pričakujemo? Kaj kažejo ključni podatki, kaj pravijo analitiki in kaj kaže medbančna obrestna mera EURIBOR, po kateri si denar med seboj izposojajo evropske banke? Se bodo posojila v prihodnje cenila ali dražila?

Bruto domači produkt (BDP) evrskega območja zmerno raste. Centralni bankirji evrskega območja so s trenutnim stanjem zadovoljni. V svojih zadnjih nastopih so sporočali, da je cikel nižanja obrestnih mer na koncu ali pri koncu. Uradniki ECB menijo, da je monetarna politika v dobrem položaju, da se spopade z vsem, kar se bo v svetovnem gospodarstvu zgodilo v prihodnje.

V ECB ne vidijo razlogov za ukrepanje

Predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel ne vidi razloga za kakršnekoli spremembe. Ker je inflacija blizu ciljne ravni in gospodarstvo kljub trgovinskim napetostim v evrskem območju še vedno narašča, niso nagnjeni k naslednjemu – osmemu – znižanju ključnih obrestnih mer. ''Napovedi za inflacijo v evrskem območju ostajajo negotove, saj je še vedno nestanovitno okolje svetovne trgovinske politike krivo tako za pozitivna kot negativna tveganja,'' je v petek povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Čeprav meni, da je trenutna monetarna politika ustrezna, še ne more razglasiti konca rezom.

Uradniki so precej jasni, da na naslednjem zasedenju ne nameravajo spreminjati višine obrestnih mer. Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je v četrtek povedal, da trenutne obrestne mere ne spodbujajo inflacijskih pritiskov niti ne omejujejo gospodarske rasti. ''Nadaljnje reze bi bilo treba upoštevati le, če se bodo zgodili novi šoki, ki bodo pomenili jasno grožnjo rasti ali finančni stabilnosti,'' je poročal Reuters.

Kaj pravijo analitiki?

''Na naslednjem srečanju ECB pričakujemo, da bodo obrestne mere ostale na trenutni ravni ob nadaljevanju politike čakanja in opazovanja,'' so zapisali analitiki Bloomberga Adria. Inflacija v evroobmočju se giblje blizu ciljne ravni dveh odstotkov, medtem ko gospodarska rast kaže trdno odpornost, kar zmanjšuje pritisk na nadaljnje znižanje obrestnih mer. Trgi do konca leta ne pričakujejo novih znižanj, temveč pozorno spremljajo ton sporočil Christine Lagarde in nove gospodarske napovedi ECB, dodajajo.

EURIBOR se je umiril

Kaj kaže medbančna obrestna mera EURIBOR? Gibanje tako 3-mesečnega kot tudi 6-mesečnega EURIBORJA, ki ju pri izračunu višin obrestnih mer posojil upoštevajo slovenske banke, se je oktobra umirilo. To nakazuje, da trgi ne pričakujejo sprememb v monetarni politiki.

V slovenskih bankah je pogosteje uporabljan šestmesečni EURIBOR. Po precej bolj divjem juniju in juliju sta se EURIBORJA septembra in oktobra malce zvišala. Trimesečni EURIBOR se je v zadnjih dneh ustalil tik nad dvema odstotkoma, šestmesečni pa pri 2,11 odstotka.

''Po nizu nižanj obrestnih mer v letu 2025 na trgu prevladuje konsenz, da bo ECB ohranila stabilne obrestne mere do konca leta, kar pomeni, da bo EURIBOR verjetno ostal relativno stabilen in bo le rahlo nihal,'' dodajajo analitiki. Zato ne pričakujejo večjih premikov. ''EURIBOR ne bo vidneje upadel, vendar v tem obdobju ni pričakovati niti večje rasti. Kratkoročni EURIBOR (1 do 3 mesece) naj bi bil nekoliko pod dvema odstotkoma, dolgoročni EURIBOR (6 in 12 mesecev) pa naj bi bile nekoliko nad dvema odstotkoma.''

 

ECB pušča odprt manevrski prostor

Analitiki na Bloombergovem terminalu napovedujejo gibanje 3-mesečnega EURIBORJA. Mediana napovedi, ki so bile objavljene v ponedeljek, kaže, da bodo ključne obrestne mere ostale pri dveh odstotkih do konca leta in tudi v prvem trimesečju leta 2026. Pogled proti koncu prihodnjega leta pa kaže, da se analitiki na daljši rok bolj nagibajo k višanju kot nižanju obrestnih mer.

V prihodnje bo glavni poudarek na ocenah inflacije in rasti ter tem, ali bo ECB v primeru upočasnitve aktivnosti signalizirala premik k bolj spodbujevalni politiki, so zapisali analitiki Bloomberga. ''Čeprav trg ocenjuje, da nadaljnje znižanje obrestnih mer ni verjetno, si ECB pušča odprt manevrski prostor v primeru novih pretresov, kot sta ponovna rast cen energije ali poslabšanje globalnih razmer.'' Dodajajo, da od same odločitve pomembnejša sporočilo in ton komunikacije, saj se bodo trgi nanjo obračali za smernice o tem, kdaj bi ECB lahko ponovno posredovala leta 2026.

Je cikel nižanja obrestnih mer končan?

''Trenutno mislim, da smo v dobrem položaju. Ni razloga, da bi karkoli spreminjali, dokler ni sprememb, ki bi nas k temu silile. Če pogledamo širšo sliko, je cikel sproščanja blizu konca ali na koncu, vendar ni razloga za predhodne zaveze,'' je za CNBC povedal Martin Kocher, član Sveta ECB in guverner avstrijske centralne banke. Guverner belgijske centralne banke Pierre Wunsch je pripomnil, da je inflacija storitev še vedno pri treh odstotkih. ''To moramo spremljati. Blago, energija in neenergetski industrijski izdelki so blizu ničle oziroma pri enem odstotku, kar znižuje inflacijo.'' Dodal je, da pričakujejo, da bo inflacija v 2026 nižja.

V ločenem intervjuju za CNBC je član Sveta guvernerjev ECB François Villeroy de Galhau povedal: ''Smo v dobrem položaju ... vendar dober položaj ni nespremenljiv položaj.'' Dodal je, da bo naslednji korak bolj verjetno nižanje kot višanje obrestnih mer. Verjetnost, da bo ECB ponovno znižala obrestne mere, se v zadnjih nekaj tednih ali mesecih zmanjšuje zaradi moči evra, je še dodal Wunsch.

ECB bo o višini ključnih obrestnih mer zadnjič letos odločala na zasedanju 17. in 18. decembra.