Člani ECB vidijo možnost naslednjega zvišanja obrestnih mer že julija

Uradniki Evropske centralne banke (ECB) ne izključujejo drugega zvišanja obrestnih mer že na naslednjem zasedanju o denarni politiki, so povedali anonimni viri, seznanjeni z zadevo.

Čeprav trgi in ekonomisti menijo, da je novo zvišanje verjetno, ko se bodo oblikovalci denarne politike sestali septembra in bodo posodobljene četrtletne napovedi, so viri povedali, da julija ni mogoče izključiti zaradi skrbi glede inflacije, ki jih je sprožila vojna z Iranom.

Če se razmere medtem izboljšajo, lahko ECB tisti mesec obrestne mere še vedno pusti nespremenjene, so poudarili viri, ki so zaradi zasebne narave pogovorov prosili, da ostanejo neimenovani. Tiskovni predstavnik ECB zadeve ni želel komentirati.

ECB je v četrtek prvič po letu 2023 zvišala stroške zadolževanja, predsednica ECB Christine Lagarde pa je opozorila, da se inflacija, ki so jo sprva prebudili skokoviti stroški energije, širi po 21-članskem gospodarstvu evrskega območja.

Najnovejši gospodarski obeti ECB kažejo na hitrejšo rast cen življenjskih potrebščin v prihodnjih dveh letih, medtem ko naj bi gospodarska rast utrpela udarec zaradi šibkejšega povpraševanja.

"Vojna na Bližnjem vzhodu obremenjuje gospodarsko aktivnost, ankete pa kažejo na upočasnitev, zlasti v storitvenem sektorju," je dejala Lagarde. "Rast cen energije bo poleti dodatno zvišala inflacijo in jo globoko v prvo polovico leta 2027 ohranila precej nad ciljno ravnjo."

Vlagatelji računajo, da bo ECB depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša 2,25 odstotka, zvišala še dvakrat, medtem ko njene primerljive centralne banke v Združenem kraljestvu in Severni Ameriki za zdaj čakajo.

"Drugo zvišanje obrestnih mer po današnji odločitvi, bodisi julija bodisi septembra, je postalo verjetnejše," je v sporočilu strankam zapisal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskih analiz pri ING.

IMF: 'ECB bo morala stroške zadolževanja zvišati še enkrat'

Stališče, da bi morala ECB po četrtkovi odločitvi denarno politiko še dodatno zaostriti, je podprl tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Le nekaj ur po tem, ko so v Frankfurtu obrestne mere zvišali za četrt odstotne točke, je IMF ocenil, da bo morala ECB stroške zadolževanja zvišati še enkrat.

"Obrestna mera se bo morala zvišati, da bo učinek šoka na inflacijo ostal omejen," so v četrtek zapisali strokovnjaki IMF v poročilu o letni oceni skupnih politik evrskega območja. Osnovni scenarij sklada za letos predvideva skupno zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk, saj naj bi tako skupna kot osnovna inflacija nad dvema odstotkoma ostali še v letu 2028. IMF zdaj za leto 2026 pričakuje 2,8-odstotno inflacijo, potem ko je aprila napovedoval 2,4-odstotno rast cen.

Če bodo prihajajoči podatki skladni z osnovno napovedjo, bi bila po oceni IMF morda potrebna nekoliko bolj restriktivna denarna politika od trenutno predvidene. S tem bi ECB srednjeročna inflacijska pričakovanja ohranila trdno zasidrana, preprečila, da bi se šok zaradi višjih cen energije prelil v splošnejšo rast cen, in zagotovila hitrejšo vrnitev inflacije k cilju.

 

Sklad s sedežem v Washingtonu je ob tem opozoril, da bi lahko močnejši skok cen energije in inflacijskih pričakovanj od osnovnega scenarija zahteval hitrejše oziroma večje zaostrovanje denarne politike. V poročilu je IMF hkrati priznal, da bi lahko šibkejša gospodarska rast zmanjšala potrebo po dvigih obrestnih mer. Napoved rasti evrskega območja za leto 2026 je znižal na 0,9 odstotka, kar je skladno z marčno napovedjo ECB, a manj od prejšnje napovedi IMF, ki je znašala 1,1 odstotka.

"Če bi se rast inflacijskih pričakovanj združila z občutnim poslabšanjem finančnih razmer in šibkejšim povpraševanjem, bi bolj negativna proizvodna vrzel omejila inflacijske pritiske in zmanjšala potrebo po zaostrovanju," so zapisali strokovnjaki IMF.

IMF je bil kritičen tudi do široko zastavljene fiskalne pomoči vlad evrskega območja za blažitev energetskega šoka, ki ga je povzročila vojna v Iranu. Po oceni sklada splošna fiskalna podpora ni upravičena. Morebitni ukrepi bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in zasnovani tako, da ohranijo cenovne signale. Številne države članice so sicer že uvedle začasne, a neciljane ukrepe energetske pomoči.

Po opozorilu IMF takšni ukrepi, čeprav za zdaj razmeroma omejeni, zmanjšujejo spodbude za varčevanje z energijo in ustvarjajo negativne učinke za druge uvoznice energentov. Poleg dodatnega pritiska na javne finance bi lahko takšna politika po oceni sklada povečala tudi potrebo po dodatnem ukrepanju denarne politike za ohranitev cenovne stabilnosti.

Ocena IMF sicer še ne vključuje najnovejše odločitve EU, da državam članicam zaradi visokih cen energije, ki jih je spodbudila vojna v Iranu, omogoči več fiskalnega manevrskega prostora, če ukrepi pomagajo omejevati porabo fosilnih goriv. To omilitev pravil je v sredo kritiziral proračunski nadzornik EU, ki je opozoril na tveganja za cene življenjskih potrebščin in za verodostojnost prenovljenih fiskalnih pravil.