ECB pred prvim zvišanjem obrestnih mer po letu 2023

Evropska centralna banka naj bi prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere, saj ocenjuje, da ne more več prezreti pospeška inflacije, ki ga je povzročila vojna v Iranu.

Po več kot treh mesecih spopadov, ki ohranjajo visoke cene nafte, ekonomisti v Bloombergovi anketi pričakujejo zvišanje depozitne obrestne mere za četrt odstotne točke na 2,25 odstotka. S tem bi ECB postala prva velika centralna banka na svetu, ki bi obrestne mere zvišala kot odziv na konflikt.

Podobno kot njihovi kolegi v ZDA in Združenem kraljestvu so oblikovalci politike v evrskem območju doslej čakali v upanju, da bo zadnji val inflacije le prehoden. Ker pa mirovni pogovori ne prinašajo bistvenega napredka, obenem pa se pojavljajo znaki, da se rast cen širi tudi zunaj energetskega sektorja, se krepijo pričakovanja, da bodo morali uradniki evrskega območja letos denarno politiko zaostriti več kot enkrat.

Nove četrtletne napovedi bodo verjetno pokazale, da se bo inflacija, ki je maja dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. Analitiki pričakujejo občutne navzgor usmerjene popravke napovedi za letos in prihodnje leto, pa tudi za pozorno spremljane kazalnike osnovnih inflacijskih pritiskov.

Vendar je treba takšne obete tehtati ob znakih, da že tako skromna gospodarska rast izgublja zagon. Raziskave so maja pokazale upad poslovne aktivnosti, zaradi česar se nekateri sprašujejo, kako močno je mogoče zvišati stroške zadolževanja, ne da bi pri tem sprožili recesijo.

Obrestne mere

"ECB se očitno odloča med tem in dejstvom, da inflacija ponovno narašča," je za Bloomberg Television povedala Emma Moriarty, upravljavka portfeljev pri družbi CG Asset Management. "Kriza na Bližnjem vzhodu in njeni učinki na energetske trge zdaj trajajo precej dlje, kot bi si lahko privoščili preprosto spregledati."

Predsednica ECB Christine Lagarde bo o tem iskanju ravnotežja spregovorila na novinarski konferenci ob 14.45 v Frankfurtu, pol ure po objavi odločitve o obrestnih merah.

Vlagatelji po četrtkovi odločitvi pričakujejo še vsaj eno dodatno zvišanje obrestnih mer letos, kar bi jih pripeljalo na zgornji del razpona, ki naj bi imel nevtralen vpliv na gospodarstvo. To bi bilo podobno "postopni prilagoditvi", za katero je Lagardova že dejala, da bi lahko bila potrebna za odziv na večji, vendar ne trajen presežek inflacije.

Kaj pravijo pri Bloomberg Economics? "ECB bo na zasedanju 10. in 11. junija skoraj zagotovo zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk. Manj jasno pa je, kako odkrito bo predsednica Lagardova govorila o naslednji potezi Sveta ECB. Menimo, da bo bolj odločna kot v preteklosti pri namigovanju, da bi lahko sledilo še eno zvišanje." David Powell in Simona Delle Chiaie.

Čeprav so tudi bolj golobje usmerjeni člani Sveta ECB tokratno potezo že nakazali, je večina glede prihodnjih korakov ostala previdna. Litovski centralni bankir Gediminas Simkus je bil najbolj neposreden, saj je novo zvišanje označil kot »verjetnejše kot ne«.

Lagardova bo najverjetneje ostala nejasna in poudarjala običajno osredotočenost na prihajajoče podatke. Vendar bo pazila, da ne bo delovala samozadovoljno, ter bo še naprej opozarjala na potrebo po budnosti, kot so uradniki ocenili že na aprilskem zasedanju.

Gospodarski obeti

Nove projekcije bodo verjetno vsebovale pomembne popravke. Analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, pričakujejo, da bo ECB zvišala inflacijske napovedi za leti 2026 in 2027, hkrati pa nekoliko znižala napovedi gospodarske rasti.

Deloma je razlog v cenah nafte, za katere se zdaj pričakuje, da bodo ostale višje dlje časa, kot so predvidevali ob začetku vojne v Iranu. Hkrati finančni trgi pričakujejo strožjo denarno politiko, kot so jo marca, kar bo prav tako vplivalo na izračune.

 

Ob koncu napovednega obdobja, leta 2028, bi inflacija lahko še vedno ostala blizu ciljne ravni dveh odstotkov.

Napovedovanje gospodarske rasti je zahtevnejše. Krčenje bruto domačega proizvoda za 0,2 odstotka v prvem četrtletju je bilo precej slabše od marčnih ocen ECB, predvsem zaradi nestanovitnih podatkov iz Irske. Ker pa je bil ta podatek objavljen šele 5. junija, je mogoče, da ni bil več vključen v nove projekcije.

Tako kot ob prejšnji objavi bi lahko ECB predstavila tudi alternativne scenarije, ki prikazujejo možen razvoj dogodkov, če bi se stroški energije izkazali za višje od predpostavk v osnovnem scenariju.

Novi obrazi

Lagardova bo novinarsko konferenco vodila z novim podpredsednikom ECB. Hrvat Boris Vujčić je ta mesec prevzel položaj od Luisa de Guindosa, ki je zadnjih osem let odgovarjal predvsem na vprašanja o finančni stabilnosti in bančnem sistemu.

Novi člani so se pridružili tudi 27-članskemu Svetu ECB. Med njimi sta guverner francoske centralne banke Emmanuel Moulin, ki je nasledil Françoisa Villeroya de Galhaua, ter Estonec Ülo Kaasik, ki je prevzel položaj po Madisu Müllerju.

Po drugi strani pa Ante Žigman, ki je bil izbran za vodenje hrvaške centralne banke, še ne bo sodeloval pri odločanju, saj parlament še ni glasoval o potrditvi njegove kandidature.

Ob sodelovanju Harumi Ichikure, Joela Rinnebyja, Anne Edwards in Toma Mackenzieja.