Bomo dobili digitalni evro? In kaj prinaša?

"Naj poudarimo, da odločitev o tem, ali bo digitalni evro izdan, še ni bila sprejeta," so pri Banki Slovenije odgovorili na vprašanje Bloomberga Adria.

Odločitev bodo sprejeli konec leta 2025, ko bo Svet ECB odločil, ali naj se začne naslednja faza priprav, so pojasnili pri Banki Slovenije. Končna odločitev bo sprejeta na politični ravni, saj mora zakonodajo sprejeti tudi evropski parlament.

Uradnega datuma morebitne uvedbe digitalnega evra sicer ni, neuradno se omenja leto 2027 ali 2028. Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da bi bil digitalni evro morda na voljo do konca njenega mandata, ki se zaključi novembra 2027, je poročal portal Euronews.

"Ta trenutek sprememb je priložnost za Evropo: to je trenutek globalnega evra," je zapisala Lagarde v članku, objavljenem v današnjem časniku Financial Times. "Da bi jo izkoristili in okrepili vlogo evra v mednarodnem denarnem sistemu, moramo odločno ukrepati kot združena Evropa, ki prevzema večji nadzor nad svojo usodo."

Banka Slovenije: Zasebnost je zelo pomembna

Priprave na uvedbo digitalnega evra pri Evropski centralni banki so sicer v polnem teku. Kot smo izvedeli neuradno, je tehnologija v glavnem že nared, pripravljavci v Frankfurtu zdaj čakajo, da jim politiki "prižgejo zeleno luč".

Digitalni evro naj bi dopolnjeval, ne nadomestil gotovine, zagotavljajo pri ECB in poudarjajo, da bo gotovina še naprej na voljo vsem, ki jo želijo uporabljati. Obseg gotovinskih transakcij v območju evra sicer postopoma pada, vendar še vedno zajema več kot polovico vseh plačil, kažejo podatki ECB.

Ena od glavnih kritik tako imenovanih CBDC (angl. Central bank digital currency - digitalna valuta centralne banke), med katere sodi digitalni evro, je izguba zasebnosti pri plačilih. Pri Banki Slovenije pravijo, da je zasebnost ena najpomembnejših konceptualnih lastnosti digitalnega evra.

Manjši zneski bi bili povsem anonimni

"Pri plačevanju z digitalnim evrom bi bila zasebnost zagotovljena tako, da Evrosistem – izdajatelj in ponudnik plačilne infrastrukture – v nobenem primeru ne bi imel podatkov za povezavo posameznih plačilnih transakcij s konkretnimi osebami," so odgovorili iz Banke Slovenije.

Podatek o plačniku in prejemniku bi imela le banka in prejemnik plačila, kot zdaj pri plačilu s kartico. Do določenega zneska pa bi bila plačila še bolj zasebna, saj bi lahko plačnik plačal brez spletne povezave (offline), zato bi uporabnikom omogočal raven zasebnosti, ki je primerljiva z gotovino.

Glavne kritike digitalnega evra Kritiki opozarjajo, da bi digitalni evro lahko omogočil nadzor nad plačili in zmanjšal finančno zasebnost prebivalcev. Poleg tega že zdaj obstaja dovolj brezgotovinskih načinov plačevanja. Obstaja tudi skrb, da bi digitalni evro lahko zmanjšal vlogo komercialnih bank, če bi ljudje množično prenesli svoja sredstva v digitalno valuto centralne banke, kar bi lahko vplivalo na stabilnost finančnega sistema. Digitalni evro bo izpostavljen tudi kibernetskim napadom in možnostim zlorab in tehničnih težav. Digitalni evro bi lahko omogočil centralizacijo moči v rokah ECB, kar bi lahko ogrozilo demokratični nadzor in tržno svobodo.

 

 

'Offline' prenos digitalnega evra bi bil mogoč tako za pošiljanje denarja drugim ljudem kot tudi za plačevanje v trgovinah, navaja Banka Slovenije. Vendar bodo takšna plačila omejena do nekega zneska zaradi preprečevanja pranja denarja, kot smo izvedeli, znesek pa še ni določen. Po neuradnih informacijah bi lahko ta znašal nekaj sto evrov.

Odprto vprašanje je tudi, koliko digitalnega denarja bi lahko imeli posamezniki v svojih elektronskih denarnicah. Banke nasprotujejo višjim zneskom, saj bi bili ti lahko nevarnost za stabilnost finančnega sistema, ker bo mogoče digitalni denar z računa umakniti v trenutku.

Evropa išče alternative ameriškim sistemom plačil

ECB želi z izdajo digitalnega evra okrepiti evropsko suverenost pri digitalnih plačilih, ki zdaj potekajo v glavnem prek tujih (ameriških) ponudnikov, na čelu z Viso in Mastercardom. Digitalni evro naj bi znižal tudi stroške, saj bi odpadle provizije za izdajatelje kreditnih kartic.

Pri ECB zagotavljajo, da digitalni evro ne bo denar, ki bi ga bilo mogoče programirati. Ta lastnost bi lahko oblastem omogočila, da določijo, za katere namene lahko lastnik denarja tega porabi. Oziroma za katere namene ga ne sme.

"Digitalni euro ne bi bil programljiv denar, bi pa lahko olajšal avtomatizirana plačila, če bi uporabniki želeli uporabiti to možnost. Lahko bi denimo nastavili mesečni trajnik za takojšnji prenos digitalnih eurov družinskim članom ali prijateljem," navaja ECB.

Kitajska je že skočila na vlak CBDC, v ZDA jih to ne zanima

Najbolj napredna pri CBDC je Kitajska, kjer digitalni juan že množično uporabljajo. Po drugi strani pa v ZDA ne nameravajo uvesti CBDC.

Ameriški predsednik Donald Trump je po prevzemu oblasti januarja podpisal izvršni ukaz, s katerim izrecno prepoveduje razvoj in izdajo CBDC v ZDA. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell pa je že lani povedal, da Fed ni zainteresiran za izdajo CBDC in da nima mandata za njegovo izdajo.

V ZDA medtem pospešeno sprejemajo zakonodajo, ki bo omogočila uporabo stabilnih kriptokovancev, vezanih na dolar, ki so prav tako alternativa plačilom s kreditnimi karticami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar