E-juan ali ko vam plačo nakažejo v digitalni valuti

Medtem ko večina svetovnih centralnih bank razmišlja o uvedbi digitalne valute, Evropska centralna banka (ECB) pa je z lanskim oktobrom šele prešla v pripravljalno fazo uresničitve projekta digitalnega evra, je digitalni juan realnost že od leta 2019. Kitajska centralna vlada je uvajanje digitalne valute z oznako e-CNY zastavila zelo ambiciozno in odločno. To je do neke mere pričakovano, saj gre za družbo, ki se pospešeno obrača k brezgotovinskemu poslovanju.

ECB naj bi po napovedih sveta banke z oktobrom 2025 šele dokončala pravilnik ter izbrala ponudnike za razvoj platforme in potrebno infrastrukturo, medtem ko je Kitajska že leta 2014 začela raziskovati tehnologijo digitalnih valut. Leta 2016 je celo ustanovila raziskovalni inštitut, ki se ukvarja s tem konceptom. Sredi tedna pa je Ljudska banka Kitajske (PBOC) z digitalnega juana umaknila oznako pilotnega projekta.

Teoriji na Kitajskem sledi tudi praksa, saj digitalni juan oziroma renminbi preskuša že 26 mest na celini. Podatki PBOC kažejo, da je med prijavljenimi uporabniki digitalne valute okoli 10 milijonov trgovcev iz 17 provinc, kar pomeni, da poleg gotovine in kartičnih plačil oziroma plačil prek aplikacij, kot sta WeChat in Alipay, omogočajo tudi poslovanje z digitalno valuto.

Kitajska orje ledino

Kitajski digitalni juan je namreč nastal prav zaradi želje po centralizaciji plačilnega sistema, kjer s svojima aplikacijama že nekaj let prevladujeta tehnološki podjetji Alibaba in Tencent. Po navedbah PBOC je digitalna valuta mišljena kot alternativa komercialnim platformam brez tveganja in hkrati nadomestilo za gotovino.

Evrska unija in Kitajska sta s stališča uvajanja naprednih tehnologij bistveno drugačna monetarna sistema, saj podatki ECB kažejo, da Evropejci z gotovino še vedno opravimo skoraj 60 odstotkov vseh transakcij. Pri brezgotovinskem poslovanju smo Slovenci med bolj konservativnimi evropskimi narodi, saj smo s 73-odstotnim deležem gotovinskih plačil pri vrhu.

Zanimivo je, da tudi domovina vsemogočnega dolarja bistveno zamuja pri digitalizaciji svoje valute, čeprav po podatkih inštituta Gallup 60 odstotkov Američanov za nakupe blaga in storitev le redko uporablja gotovino. Toda ameriški predsednik Joe Biden je šele marca 2022 podpisal izvršni ukaz, s katerim je uradu za znanost in tehnološko politiko naročil, naj pripravi poročilo o tveganjih in koristih uvedbe digitalnega dolarja.

Lansko leto je bilo za implementacijo e-CNY še posebej prelomno, saj je zdaj že nekdanji guverner PBOC Yi Gang dejal, da je do sredine leta število transakcij doseglo 950 milijonov s skupno vrednostjo 1,8 bilijona juanov (228,4 milijarde evrov), kar je za dobrih 100 milijard juanov (12,7 milijarde evrov) več kot avgusta 2022.

Kitajska je zaradi obsega gospodarstva in globalizacije njenega ekonomskega modela v okviru pobude pasu in ceste (BRI) vodilna država na področju valutne digitalizacije, čeprav je delež uporabnikov glede na število prebivalcev še vedno skromen. Digitalna valuta obsega zgolj 0,16 odstotka vseh denarnih zalog države, uradni podatki pa kažejo, da je bilo doslej odprtih 120 milijonov digitalnih denarnic.

Toda država pri popularizaciji stavi tudi na tuje obiskovalce, ki jim uporaba omenjenih plačilnih aplikacij, nedelovanje tujih plačilnih kartic ter vse redkejša uporaba gotovine pogosto predstavlja težavo. Poleg tega na Kitajskem kar 10 do 20 odstotkov populacije nima osebnih bančnih računov, s tem pa tudi dostopa do komercialnega finančnega sistema.

Bloomberg

 

Zanimivo je e-CNY mogoče uporabljati tako prek aplikacij komercialnih bank kot tudi prek aplikacije na pametnem telefonu, ki jo upravlja PBOC, kar je svetovni unikum. Poseben protokol omogoča plačevanje prek aplikacije tudi v primeru izpraznjene baterije ali internetne povezave. Najvišje imetje je trenutno omejeno na 10 tisoč e-juanov (1.270 evrov), zgornja meja enkratne transakcije pa je do dva tisoč juanov oziroma pet tisoč juanov dnevno. Podatki centralne banke še kažejo, da je povprečen znesek transakcije slabih 240 evrov.

Plača v digitalni valuti

A tako kot vse druge politike je tudi ta del varnostnih kalkulacij kitajskega centralnega vodstva, ki si v zaostrenih geopolitičnih razmerah poskuša zagotoviti čim višjo raven samozadostnosti na vseh strateško pomembnih področjih.

Po prepričanju vlade bo namreč digitalizacija občutno pripomogla k internacionalizaciji ekosistema juana. Sredi maja je hongkonška centralna banka sporočila, da bo poslovanje z digitalno nacionalno valuto odslej omogočila tudi trgovcem v posebnem administrativnem območju. Napoved predstavlja novo razvojno fazo projekta, saj bo poslovanje z digitalno valuto s tem prvič omogočeno tudi zunaj celinske Kitajske.  

Z uveljavitvijo juana v tujini se Kitajska poskuša obvarovati pred tveganjem zahodnih sankcij in zmanjšati prevlado ameriškega dolarja. Zato je pričakovati, da bo digitalni juan v prihodnjih letih doživel še večjo promocijo s strani kitajskih političnih in monetarnih oblasti.

Tega se številne lokalne oblasti že zdaj lotevajo na precej inovativne načine, saj nekatera kitajska mesta plače svojih javnih uslužbencev izplačujejo v digitalni valuti. Težava je seveda ta, da jih večina e-CNY takoj 'dedigitalizira' in prenese na svoje osebne bančne račune, za plačevanje pa uporablja aplikaciji WeChat in Alipay. Z letom 2025 naj bi se praksa nakazil plač v digitalni obliki razširila na vse lokalne upravne enote po državi.

Mesto Xuzhou na vzhodu države, ki je izhodiščna točka za tovorne vlake, namenjene v Evropo, je denimo lani napovedalo uporabo digitalnega juana v poslovanju z evropskimi partnerji v okviru pobude BRI. Z digitalno valuto nameravajo plačevati storitve in pristojbine za skladiščenje prepeljanega blaga.

A juan je v primerjavi z dolarjem z vidika internacionalizacije v veliko bolj podrejenem položaju. Po podatkih združenja za medbančno finančno telekomunikacijo SWIFT (Society for worldwide interbank financial telecommunication) je juan lani obsegal le 4,5 odstotka vseh transakcij v mednarodnem plačilnem prometu. V dolarjih po drugi strani poteka dobra tretjina izvedenih poslov v mednarodni trgovini, poleg tega pa je tudi dobrih 58 odstotkov vseh svetovnih deviznih rezerv v ameriški valuti. Glede na najnovejše podatke Banke za mednarodne poravnave je približno 88 odstotkov vseh svetovnih menjalnih transakcij dolarskih, s čimer ta ostaja trdno v sedlu globalne rezervne valute.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar