Bo gotovina končala na smetišču zgodovine? Primer iz Kitajske

Glede na vseprisotnost digitalizacije je pravo vprašanje, kdaj bo ta zajela tudi področje plačevanja blaga in storitev. S plačilnimi karticami in uveljavitvijo plačilnih aplikacij na pametnih telefonih se uporaba gotovine kot plačilnega sredstva v večini razvitih gospodarstev vztrajno zmanjšuje.

Študija Evropske centralne banke (ECB) o plačilnih navadah v območju evra denimo razkriva, da delež plačil z gotovino vztrajno upada, pandemija pa je ta trend še okrepila. Tako je bila leta 2016 gotovina uporabljena v 79 odstotkih vseh transakcij potrošnikov na fizičnih prodajnih mestih in med posamezniki, leta 2019 je upadla na 72 odstotkov, še bolj pa leta 2022, ko je delež zdrsnil že na 59 odstotkov.

V regiji Adria kraljuje gotovina …

Toda gotovina je v regiji Adria še vedno kraljica. Celo v Sloveniji, ki evro uporablja že od leta 2007, je delež gotovinskih plačil celo 73-odstoten, kar državo uvršča v sam evropski vrh. Na Hrvaškem, ki poleg Slovenije prav tako uporablja evro, je kar 72 odstotkov vseh transakcij gotovinskih, vendar centralna banka dodaja, da uporaba gotovine vendarle upada. V letu 2022 je vrednost kartičnega plačevanja prvič presegla gotovinskega.

Zanimivo je, da je delež gotovinskih plačil razmeroma velik tudi v prvem gospodarstvu sveta. Po podatkih ameriškega inštituta Gallup 60 odstotkov Američanov za nakupe blaga in storitev uporablja gotovino. Ameriški predsednik Joe Biden pa je šele marca 2022 podpisal izvršni ukaz, s katerim je uradu za znanost in tehnološko politiko naročil, naj pripravi poročilo o tveganjih in koristih uvedbe digitalnega dolarja.

Tudi v evrskem območju bo digitalizacijo osebnih financ zagotovo močno okrepila uvedba digitalnega evra. ECB je namreč z lanskim oktobrom prešla v sklepno pripravljalno fazo uresničitve projekta digitalnega evra, ki bo trajala do oktobra 2025. V tem času bo emisijska banka dokončala pravilnik ter izbrala ponudnike za razvoj platforme in potrebno infrastrukturo.

… Na Kitajskem pa je izgubila krono

Toda stvari so povsem drugačne na drugem koncu sveta, v Aziji. Bliskovita modernizacija Kitajske je povzročila tudi tektonske premike na področju brezgotovinskega poslovanja, kjer država v svetovnem merilu orje ledino. Za plačevanje tako rekoč česar koli na Kitajskem – tako fizično kot tudi na spletu – se namreč najpogosteje in najenostavneje uporabljata aplikaciji WeChat in AliPay.

Bloomberg

 

Slednji je mogoče brezplačno namestiti na pametni telefon, kar je poleg vizuma, veljavnega potnega lista in namestitve programa za VPN dostop (ustvarjanje virtualnih krajevnih omrežij) pred odhodom na Kitajsko skorajda nuja. Hitre in enostavne plačilne storitve WeChat od leta 2013 uporablja približno 1,34 milijarde uporabnikov, večinoma kitajskih, medtem ko AliPay trenutno uporablja okoli 80 milijonov trgovcev, po podatkih izdajatelja pa naj bi imel več kot milijardo uporabnikov. Storitve mobilnega plačevanja v celinski Kitajski vsak dan uporablja okoli 943 milijonov ljudi, zaradi česar je azijska sila najštevilčnejša brezgotovinska družba na svetu.

Aplikaciji omogočata tudi dodajanje bančnega računa, prek katerega lahko neposredno polnite svoj račun v aplikaciji. Dnevni limit WeChata je pet tisoč dolarjev, AliPaya pa 50 tisoč. V praksi je plačevanje enostavno in hitro. S telefonom samo poskenirate QR-kodo v trgovini ali restavraciji in vnesete znesek za plačilo ali pa zaposleni ob plačilu s čitalnikom skenirajo kodo, ki jo ustvari vaš telefon.

Novost obeh aplikacij je, da sta od lani na voljo v angleškem jeziku, povezati pa ju je mogoče s ponudniki oziroma izdajatelji kreditnih ali plačilnih kartic bank z vsega sveta. Internacionalizacija pomeni, da bosta aplikaciji, ki poleg plačevanja ponujata še vrsto drugih funkcij, od komunikacije do trgovanja na delniških trgih ali plačevanja računov ter naročanja taksija, v prihodnje doživeli še večji razcvet.

Projekt digitalnega juana

Prav izjemna priljubljenost obeh aplikacij in dejstvo, da do 20 odstotkov Kitajcev sploh nima osebnega računa, imajo pa mobilne telefone, sta Ljudsko banko Kitajske (PBOC) spodbudila k izvedbi projekta digitalizacije nacionalne valute.

Digitalni juan oziroma e-CNY je mišljen kot alternativa komercialnim platformam brez tveganja in hkrati kot nadomestilo za gotovino. V nasprotju z regijo Adria je namreč plačevanje z gotovino na Kitajskem tako rekoč zanemarljivo. Trgovci gotovino sicer sprejemajo, saj to od njih terja zakon, vendar jim ta ne prepoveduje godrnjanja ter skrbnega in zamudnega pregleda bankovcev večjih vrednosti.

Zato je centralna banka PBOC že leta 2014 začela raziskovati tehnologijo digitalnih valut. Leta 2016 je celo ustanovila raziskovalni inštitut, ki se ukvarja s tem konceptom; pred tednom pa je z digitalnega juana umaknila oznako pilotnega projekta, ki ga je ta nosil od uvedbe leta 2019.

Teoriji na Kitajskem sledi tudi praksa, saj digitalni juan oziroma renminbi preizkuša že 26 mest na celini. Podatki PBOC kažejo, da je med prijavljenimi uporabniki digitalne valute okoli deset milijonov trgovcev iz 17 provinc, kar pomeni, da poleg gotovine in kartičnih plačil oziroma plačil prek aplikacij, kot sta WeChat in Alipay, omogočajo tudi poslovanje z digitalno valuto.

Bloomberg

 

Lani je bilo za implementacijo e-CNY še posebno prelomno, saj je zdaj že nekdanji guverner PBOC Yi Gang dejal, da je do sredine leta število transakcij doseglo 950 milijonov s skupno vrednostjo 1,8 bilijona juanov (228,4 milijarde evrov), kar je za dobrih sto milijard juanov (12,7 milijarde evrov) več kot avgusta 2022.

Zanimivo, e-juan mogoče uporabljati tako prek aplikacij komercialnih bank kot tudi prek aplikacije na pametnem telefonu, ki jo upravlja PBOC, kar je svetovni unikum. Poseben protokol omogoča plačevanje prek aplikacije tudi ob izpraznjeni bateriji ali brez spletne povezave. Najvišje imetje je trenutno omejeno na deset tisoč e-juanov (1.270 evrov), zgornja meja enkratne transakcije pa je do dva tisoč juanov oziroma pet tisoč juanov dnevno. Podatki centralne banke kažejo tudi, da je povprečen znesek transakcije slabih 240 evrov.

Državni uslužbenci s plačo v e-juanih

Kitajska je zaradi obsega gospodarstva in globalizacije njenega ekonomskega modela v okviru pobude pasu in ceste (BRI) vodilna država na področju valutne digitalizacije, čeprav je delež uporabnikov glede na število prebivalcev še vedno skromen. Digitalna valuta zajema zgolj 0,16 odstotka vseh denarnih zalog države, uradni podatki pa kažejo, da je bilo doslej odprtih 120 milijonov digitalnih denarnic.

Za njeno popularizacijo si izdatno prizadeva sama centralna vlada, ki je nekaterim mestnim oblastem na področju celinske Kitajske odredila nakazovanje plač javnim uslužbencem v e-juanih. Težava je seveda, da jih večina e-CNY takoj dedigitalizira in prenese na svoje osebne bančne račune, za plačevanje pa uporablja aplikaciji WeChat in Alipay. Z letom 2025 naj bi se nakazila plač v digitalni obliki razširila na vse lokalne upravne enote po državi.

Mesto Xuzhou na vzhodu države, ki je izhodiščna točka za tovorne vlake, namenjene v Evropo, je lani denimo napovedalo uporabo digitalnega juana v poslovanju z evropskimi partnerji in državami regije Adria v okviru pobude BRI. Z digitalno valuto nameravajo plačevati storitve in pristojbine za skladiščenje prepeljanega blaga.

Zavarovanje pred vplivom dolarja

Zaradi naraščajočih trgovinskih in geopolitičnih trenj z Zahodom se poskuša Peking z digitalizacijo juana zavarovati pred morebitno uporabo dolarja kot finančnega orožja, kakor kitajsko politično vodstvo razume uvedbo ameriških sankcij proti Rusiji po njenem napadu na Ukrajino. Digitalizacija naj bi namreč bistveno pripomogla k internacionalizaciji ekosistema juana, za katerega si kitajsko politično vodstvo prizadeva, da bi sčasoma zmanjšal nadvlado dolarja kot svetovne rezervne valute.

Sredi maja je tako hongkonška centralna banka sporočila, da bo poslovanje z digitalno nacionalno valuto odslej omogočila tudi trgovcem v posebnem administrativnem območju. Napoved pomeni novo razvojno fazo projekta, saj bo poslovanje z digitalno valuto s tem prvič omogočeno tudi zunaj celinske Kitajske.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar