Guverner Primož Dolenc: 'Nepremičninski trg se je nekoliko umiril, precenjenost se je nekoliko zmanjšala'

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal, kako se bo Evropska centralna banka odzvala na najnovejše pretrese zaradi vojne v Iranu, komentiral je tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu. Guverner meni, da so banke dobro pripravljene na morebitno gospodarsko ohlajanje.

Primož Dolenc, ki ga je lani državni zbor po političnih zapletih vendarle imenoval za guvernerja, je zagotovil, da položaj Banke Slovenije v ECB zaradi tega zastoja ni bil prizadet.

Prvi človek Banke Slovenije je med drugim komentiral tudi razmere na nepremičninskem trgu, predstavil načrte za uvedbo digitalnega evra ter pojasnil, kakšne so razlike v pristopu do kapitalskih trgov in novih tehnologij med Evropo in ZDA.

Če se mednarodne razmere ne bodo umirile – kakšno politiko Banke Slovenije lahko pričakujemo?

Zadnja dogajanja v mednarodnem okolju kažejo, da lahko pričakujemo nekoliko višjo inflacijo. Koliko bo inflacija dejansko višja in za koliko časa, je odvisno od moči konflikta in njegovega trajanja, česar za zdaj še ne vemo. V vsakem primeru pa vemo, da če bo učinek na inflacijo dolgotrajnejši in bo segel prek srednjeročnega obdobja, se bo morala Evropska centralna banka ustrezno odzvati, kar pomeni verjetno povišanje obrestnih mer.

Marca smo imeli nazadnje monetarno sejo. Takrat je obstajala še precej velika negotovost glede trajanja konflikta in njegovih dejanskih učinkov, zato se nismo odločili za ukrepanje. Naša naslednja seja je konec aprila, nato junija sledijo nove napovedi, tako da bomo na naslednjih eni ali dveh sejah bistveno več vedeli o tem, kako se odvija trenutni konflikt, kakšne bodo posledice ter kakšni bodo posredni učinki in učinki drugega reda na inflacijo. To je ključno, saj je to naš mandat. Na tej podlagi se bomo odločili, kakšni bodo potrebni ukrepi denarne politike.

Kako pripravljene so slovenske banke v teh negotovih razmerah? Se tveganja že povečujejo?

Za zdaj ni posebnosti, kar zadeva poslovanje bank. Seveda zelo natančno spremljamo tveganja. Opažamo, da se določene posamezne izpostavljenosti bank prestavljajo v portfelje z višjimi tveganji, kar pomeni tudi višje oslabitve in rezervacije ter prehode iz portfelja dobrih posojil v vmesne kategorije in nato v slaba posojila. Vendar gre za posamezne primere. Za zdaj še ne vidimo splošnega poslabševanja portfeljev, kar je z vidika bančnega poslovanja pozitivno.

Imajo banke dovolj rezerv, če bi prišlo do poslabšanja razmer?

Banke imajo več ravni zaščite. Najprej sproti oblikujejo rezervacije glede na kreditno sposobnost komitentov in spremljanje njihovega poslovanja. Poleg tega imajo ustrezne kapitalske blažilnike, ki jih je precej. Na koncu pa obstajajo še postopki, v katerih banke pri posameznih podjetjih v težavah začnejo z razreševanjem. Zato razen v primeru bolj negativnega scenarija ne predvidevamo drastičnih posledic.

Povpraševanje po posojilih je v začetku tega leta še raslo, bodo lahko banke ohranile ta trend?

To je precej težko napovedati. Ob povečevanju negotovosti se zgodi dvoje: podjetja postanejo previdnejša in omejujejo investicije, kar neposredno vpliva na povpraševanje po posojilih. Hkrati tudi posamezniki manj trošijo in se redkeje odločajo za večje investicije, kot so nakupi stanovanj. V takšnih razmerah, še zlasti ob morebitnem dvigu obrestnih mer, lahko pričakujemo, da se bo kreditiranje nekoliko umirilo.

Kaj lahko pričakujemo na področju nepremičnin?

V Banki Slovenije zelo natančno spremljamo trg nepremičnin, saj je ta s stališča poslovanja bank in finančne stabilnosti zelo pomemben. V zadnjih mesecih oziroma kvartalih se je trg nekoliko umiril in precenjenost se je nekoliko zmanjšala. Tveganja sicer obstajajo, vendar se še ne odražajo v bančnem sistemu.

Bojan Žalec

 

Na podlagi izkušenj iz zadnjih let menimo, da tudi manjše ohlajanje gospodarstva ne more drastično poslabšati portfelja stanovanjskih posojil. Banka Slovenije ima na voljo mikrobonitetne ukrepe nadzora, kjer spremljamo upravljanje tveganj v bankah, ter makrobonitetne ukrepe, ki določajo splošne kreditne standarde. Ti so že od leta 2019 na visoki ravni, zato trenutno ne zaznavamo potrebe po dodatnih ukrepih. Banke pa imajo, kot sem že prej povedal, za svoja posojila ustrezno oblikovane slabitve in rezervacije, dodatni element robustnosti pa je njihov regulatorni kapital.

Eden od izzivov za banke je gotovo digitalizacija bančnega poslovanja. Kako bodo banke zadržale mlade, ki vse bolj prisegajo na neobanke?

Digitalizacija je nekaj, čemur se moramo vsi prilagoditi – banke, centralna banka in komitenti. Vedno več ljudi želi digitalno poslovati in banke se temu prilagajajo. Naše zadovoljstvo z digitalizacijo bank je manj relevantno, saj je ključno vprašanje zadovoljstvo strank. Če niso zadovoljne, lahko v konkurenčnem okolju preidejo drugam, tudi k neobankam. Kljub temu večina prebivalstva ostaja pri slovenskih bankah, obstaja pa tudi segment, kjer digitalizacija ni zaželena.

Kako gledate na uporabo umetne inteligence pri odločitvah bank in na kibernetska tveganja?

S kibernetsko varnostjo se zelo veliko ukvarjamo, tako v Banki Slovenije kot na ravni Evropske centralne banke. Gre za eno največjih tveganj za finančno stabilnost.

Uporabo umetne inteligence in naprednih tehnologij podpiramo, saj lahko povečuje produktivnost in konkurenčnost. Vendar je treba biti previden – tako glede kibernetskih tveganj kot glede zanesljivosti odločitev, na primer, ali modeli pravilno ocenjujejo kreditna tveganja.

Zato je vedno potrebna tudi prisotnost človeka, bankirja, ki zna s trezno glavo, smotrno ter zelo previdno in preudarno presoditi, ali je neki kreditni posel ustrezen ali ne.

Kaj prinaša digitalni evro?

Digitalni evro je odgovor Evrope na potrebe ljudi po vedno večji digitalizaciji. Gotovina ostaja najvarnejša oblika denarja, vendar se vse manj uporablja. Digitalni evro bo digitalna oblika centralnobančnega denarja in alternativa gotovini. Omogočal bo hitro, varno in enostavno plačevanje, tudi čezmejno med državami evrskega območja.

Gotovina še vedno ostaja za tiste, ki jo želijo. Digitalni evro pa bo na voljo tistim, ki želijo uporabljati digitalne oblike plačevanja na nekem visokem nivoju.

Na žalost še kar nekaj let manjka do realizacije. Čakamo na politično odločitev v Bruslju. Tehnične priprave pa potekajo na ravni Evropske centralne banke in v celotnem evrskem okolju. Po politični odločitvi bomo potrebovali še približno 18 do 24 mesecev, da bi lahko digitalni evro zaživel.

Kako na drugi strani zagotoviti dostop do bančnih storitev tudi tistim, ki digitalnim rešitvam niso naklonjeni? In kako zagotoviti bančne storitve tudi na podeželju?

Odziv bank je podoben, kot je odziv pošte z zapiranjem poslovalnic. Ali zapiranje bencinskih servisov na podeželju. To je po našem mnenju precej problematično.

Po eni strani imamo bančno okolje, ki stremi k digitalizaciji in tudi posamezniki želijo imeti čim več digitalnih storitev. Pa vendar obstajajo tudi  segmenti prebivalstva, ki ne znajo, ne zmorejo, ne morejo ali pa ne želijo uporabljati digitalnih kanalov. Zato je treba zagotoviti enak dostop do osnovnih bančnih storitev.

Državni zbor je nedavno sprejel odločitev glede vpisa gotovine v ustavo. Iz tega sledi izvedbeni zakon, pri njegovi pripravi smo sodelovali z ministrstvom za finance. V zakonu bomo poskušali opredeliti, katere so osnovne bančne storitve, ne zgolj dostop do gotovine.

Zakon opredeljuje, kakšna mora biti osnovna pokritost bančnih poslovalnic in bankomatov po Sloveniji glede na gostoto prebivalcev in tako naprej, da bodo lahko tudi tisti, ki ne želijo poslovati ali ne morejo poslovati digitalno, uporabljali bančne storitve.

Slovenija nima prav veliko zlatih rezerv, te so se sicer lani nekoliko povečale. Se na tem področju obetajo kakšne spremembe?

Lani smo precej povečali obseg zlatih rezerv in jih imamo zdaj približno štiri tone – količina je sorazmerna glede na velikost države.

V Banki Slovenije imamo precej kompleksen ter zelo poglobljen in strokoven način upravljanja naših rezerv. S tem se ukvarja skupina visokousposobljenih ekspertov, ki zelo natančno pozna prednosti diverzifikacije po različnih portfeljih. Vedno želimo dosegati ustrezno donosnost ob zadovoljivo nizkem tveganju.

Težko rečem, kaj bo v prihodnje. Banka Slovenije enkrat na leto naredi ta strateški premislek o alokaciji premoženja. Trenutno upoštevamo odločitev, kakršna je, sprejeta je bila konec prejšnjega leta.

Potem ko Banka Slovenije štiri mesece ni imela guvernerja, vas je po zapletih Državni zbor lani vendarle imenoval na položaj guvernerja. V tem času ste Banko Slovenije vodili kot namestnik. Kakšen položaj ima zdaj Banka Slovenije znotraj ECB, ko ima končno guvernerja?

Večkrat sem povedal, da položaj banke Slovenije formalno ni bil nič okrnjen zato, ker Banka Slovenije ni imela guvernerja. Jaz kot namestnik sem imel polna pooblastila znotraj države. Če bi prišlo do glasovanja na ravni ECB, pa ne bi mogel glasovati.

Do takšnega glasovanja ni prišlo. Je pa seveda tudi vodstvo Evropske centralne banke z velikim olajšanjem sprejelo odločitev, da je Slovenija končno dobila guvernerja. Ne nazadnje je funkcija guvernerja ena od zelo pomembnih v Sloveniji. Banka Slovenije je državotvorna inštitucija in seveda potrebuje vodstvo, ki ima polna pooblastila.

Kakšno je vaše mnenje o stabilnih kovancih?

Gre za tehnološko novost, ki jo pozorno spremljamo. Imajo določene prednosti, kot so programabilnost, čezmejna plačila in podobno, vendar tudi tveganja, na primer za monetarno suverenost, enotnost denarja in tako naprej. S tega stališča v Evropi zagovarjamo nadzorovan prehod v digitalne tehnologije.

Našim prebivalcem, komitentom in celotni družbi želimo zagotoviti tisto, kar si želijo. Torej digitalno poslovanje, poslovanje preko meja, hitro poslovanje in tako naprej - brez določenih slabosti, ki jih te moderne tehnologije, vključno s stabilnimi kovanci, tudi prinašajo.

V ZDA so nasploh bolj naklonjeni novim tehnologijam, na primer pri regulaciji kriptovalut. Evropa je pri tem veliko bolj zadržana. Kako komentirate te razlike?

Ta razkorak vidim predvsem kot vprašanje, kaj nam je pomembno. V Evropi nam je zelo pomembna finančna stabilnost; ne nazadnje smo med letoma 2008 in 2013 doživeli veliko finančno krizo z velikimi finančnimi posledicami za javne finance in tudi za podjetja in prebivalstvo.

Drugi vidik, ki razlikuje Evropo in ZDA, je, da v Evropi teh finančnih inovacij ne povezujemo z denarno politiko niti s financiranjem države.

V ZDA regulacija zahteva, da so stabilni kovanci v veliki meri kriti s kratkoročnimi ameriškimi zakladnimi menicami, kar pomeni, da postajajo tudi nov vir povpraševanja po ameriškem javnem dolgu. S tem ZDA širijo krog financiranja dolga na maloprodajno raven.

Kako ocenjujete odločitev države, da državljanom ponudi nakup tako imenovanih ljudskih obveznic?

Podpiramo vse napore države, ki se nanašajo na razvoj kapitalskega trga. Vemo, da imamo v Sloveniji zelo tradicionalno bančno okolje, kjer ljudje prvenstveno hranijo svoj denar na bankah in potem banke financirajo podjetja prek bančnih posojil.

To ni model, ki bi bil ustrezen za vse. Mlada, hitrorastoča podjetja in startupi nimajo priložnosti zadolževanja pri bankah, in zato potrebujemo tudi druge oblike financiranja. Če želimo imeti druge oblike financiranja, potem potrebujemo razvit kapitalski trg.

Vse, kar pripomore k temu, da se kapitalski trg razvije, je dobro - in eden od elementov tega postopnega razvoja kapitalskega trga je seveda tudi izdaja obveznic za posameznike.

Z njimi se lahko ljudje spoznajo s finančnimi inštrumenti in ugotovijo, da obstajajo tudi druge možnosti naložb. Ne nazadnje z naložbo v ljudsko obveznico lahko dobijo tudi nekoliko višjo donosnost kot v bankah.

Smo Slovenci dovolj finančno pismeni?

Menim, da Slovenci na žalost še nismo dovolj finančno pismeni. Zato tudi mi v centralni banki skupaj z drugimi posvečamo zelo veliko pozornosti prav temu, saj je to znanje zelo pomembno. Brez finančne pismenosti, brez tega, da ljudje razumejo posamezne finančne posle ter kakšna tveganja obstajajo pri različnih produktih in tako naprej, enostavno ni finančne stabilnosti.

Ali podpirate uvedbo individualnih naložbenih računov (INR), ki so prav tako poskus države, da k investiranju pritegne več ljudi? Je Banka Slovenije sodelovala pri pripravi sistema INR?

Kot centralna banka nismo sodelovali pri tehnični implementaciji, smo pa seveda ves ta čas, kot sem že prej omenil, podpirali vse iniciative, ki se nanašajo na razvoj kapitalskega trga, in ta je ena izmed njih. Mislim, da je dobro, da ljudje spoznajo različne vrste finančnih produktov, da spoznajo tveganja, da poskušajo svoj denar tudi bolj oplemenititi.