Guvernerji: 'Digitalni evro bo alternativa, ne nadomestek'

"Denar Evropske centralne banke (ECB) je prebivalcem trenutno na voljo le prek bankovcev in kovancev. To moramo prilagoditi digitalni dobi," so prepričani guvernerji centralnih bank, ki jih je gostila Banka Slovenije na dogodku o uvedbi digitalnega evra. ECB je namreč z oktobrom prešla v pripravljalno fazo pri uresničitvi projekta digitalnega evra. Kako bo to videti v praksi, zakaj ga potrebujemo in kako bi ga uporabljali?

Z oktobrom 2021 je ECB začela faza preučevanja in analiz za izdajo digitalnega evra, ki je trajala dve leti. V tem obdobju so izdelali tudi prototip digitalnega evra. Z novembrom so vstopili v novo fazo priprav, ki bo trajala do oktobra 2025, v tem času pa bo ECB dokončala pravilnik ter izbrala ponudnike za razvoj platforme in potrebno infrastrukturo.

Vzporedno z ECB Evropska unija pripravlja okvir, ki bi zagotovil pravno podlago in uredil ključne elemente digitalnega denarja – medtem ko bo končno odločitev o tem, ali naj nadaljuje projekt, prepustila centralni banki. "Ne glede na pripravljalno fazo pa to še ne pomeni, da bomo digitalni evro dejansko izdali," je na dogodku Banke Slovenije poudaril Simon Anko, direktor sektorja za plačilne in poravnalne sisteme v Banki Slovenije.

Večina ponudnikov plačilnih storitev nima sedeža v EU

Med drugim je pojasnil, da je na globalnem trgu digitalnih storitev zgolj nekaj večjih igralcev in večina nima sedeža v EU. "To je veliko tveganje, digitalni evro bi bila resnično evropska rešitev, ki bi pomenila avtonomijo," je dejal Anko. 

"Kar 70 odstotkov kartičnih plačil je v rokah neevropskih ponudnikov. To je ključno. Digitalni evro pomeni avtonomnost. To je povsem enako kot samooskrba s hrano in energijo," je bil jasen Gediminas Šimkus, guverner litovske centralne banke. Prepričan je, da bi digitalni evro omogočil vstop novim igralcem na evropski plačilni trg. 

Plačevanje bi po besedah Anka potekalo prek mobilne aplikacije oziroma s fizično kartico. Uporaba naj bi bila brezplačna in možna tudi brez spletne povezave. "Sprejemali ga bodo povsod po Evropi 24 ur na dan sedem dni v tednu," je bil jasen Anko.

Slovenci gotovino uporabljamo pogosteje od evropskega povprečja

Gotovina je še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo na prodajnem mestu (POS) v evrskem območju, je pokazala zadnja raziskava ECB lani. Z gotovino so opravili skoraj 60 odstotkov vseh transakcij, medtem ko je bilo leta 2019 takšnih 72 odstotkov.

Slovenci gotovino uporabljamo še pogosteje od evropskega povprečja – pravzaprav smo se s 73-odstotnim deležem uvrstili zgolj za Malto, kjer je bilo z gotovino opravljenih 77 odstotkov vseh transakcij. Na drugi strani je največ kartičnih plačil lani na Finskem (70 odstotkov), Nizozemskem (67 odstotkov), v Luksemburgu (52 odstotkov) in Belgiji (48 odstotkov). 

Večina centralnih bank po svetu se sicer pogovarja o uvedbi svoje digitalne valute. Najnaprednejše v tem pogledu pa so nekatere eksotične države, tudi Bahami. "Prav zato moramo biti pripravljeni na morebitno uvedbo," je poudaril slovenski guverner Boštjan Vasle. 

STA

 

Kot je dejal, bo ECB čutila posledice v obeh primerih: če ne naredi nič, pa tudi če se odloči za uvedbo. "Če se ne odločimo za digitalni evro, potem bomo verjetno v kotu, ko se bo vloga centralne banke zmanjšala, monetarne odločitve pa bodo imele manjši vpliv," pravi Vasle.

Peter Kažimír, guverner slovaške centralne banke, je ob tem poudaril, da gre zgolj za dodatno alternativo plačevanja, ne za nadomestek gotovine. "Tega se moramo zavedati. Slovaki smo v evropskem vrhu v tem, koliko gotovine imamo na strani za rezervo," je povedal Kažimir. 

Ob tem je priznal, da gre za kompleksen produkt, ki ga je težko razumeti, a da mora ECB zadovoljiti tudi želje mlajših generacij. "Ne govorimo o izginotju gotovine, kot jo poznamo danes," je dodal tudi Madis Müller, guverner estonske centralne banke. 

'Bančniki niso navdušeni nad našim projektom'

Po besedah Müllerja je najpomembnejša odpornost, ki bi jo omogočal digitalni evro v primeru nedelovanja plačilnega sistema. "Namenjen bo zgolj plačevanje, ne pa varčevanju oziroma investiranju. Digitalni evro ne bo prinašal obresti," je pojasnil. 

Kot je dejal, bi namreč lahko bila največja težava za sistem prav odliv večjih vsot sredstev. "Morebitna uvedba digitalne valute bi najbolj prizadela tradicionalen bančni sektor, ki pa ne glede na to ne more pričakovati, da se jim ne bo treba prilagoditi. Tudi digitalne platforme, kot so Facebook, Google in Apple, namreč razmišljajo o tem, da bi ponudile alternativno plačilno sredstvo," je poudaril Müller. 

Bloomberg Mercury

 

Po njegovih besedah bodo bolj na udaru tiste banke, ki se najbolj naslanjajo na depozitno bazo. "Hkrati pa bo nova valuta pomenila ostrejšo tekmo za depozite," je prepričan Müller. "Mislim, da bančniki niso navdušeni nad našim projektom, ker to pomeni, da se posel, kot ga poznajo, končuje," je dodal Kažimir.

Hkrati pa tudi zasebni sektor potrebuje nekakšen standardiziran sistem oziroma platformo, ki je regulirana, varna in omogoča priključitev, je prepričan Edward Scicluna, guverner malteške centralne banke. "Potrebujemo platformo, ki se ji bo zasebni sektor lahko pridružil. Hkrati pa moramo vedeti, da če ga preveč reguliramo, je potem tudi uporaba omejena," je dejal Scicluna.

Bloomberg Mercury

 

Scicluna sicer meni, da se banke z razlogom bojijo, da bodo prizadete njihove provizije. "Vendar druge tehnološke rešitve niso tako prijazne. Na eni strani so trdili, da fintechi in neobanke niso njihova konkurenca, po drugi pa se digitalnega evra bojijo," je bil nazoren Scicluna. 

O vplivu digitalnega evra na bančni sistem je na dogodku Banke Slovenije govoril tudi Wim Mijs, glavni izvršni direktor Evropske bančne federacije. "Če se bo večji del depozitov premaknil v digitalni svet, bo imelo to velike posledice na bančni sistem. Prav tako pa mora biti vnaprej znan tudi poslovni model, kako bomo digitalni evro pripeljali med ljudi," je povedal Mijs.

Da so banke že poskušale uvesti enoten plačilni sistem, a se niso znale dogovoriti med seboj, je poudaril hrvaški guverner Boris Vujčić. Po njegovem mnenju gre sicer za popolnoma zdrave zadržke na strani bančne industrije. "Razmišljati moramo o kompromisu, ampak se moramo zavedati, da je trenutno tveganje večje, kot bo z uvedbo digitalnega evra. Danes imajo zasebne družbe več podatkov, mi pa manjši nadzor, kot ga bomo imeli z uvedbo digitalnega denarja," je prepričan Vujčić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar