Xijeva brutalnost raketno gorivo za obrambne delnice

Minuli konec tedna je kitajski voditelj Xi Jinping na svojo zaščitno znamko protikorupcijskega obračuna postavil piko. V kampanji "tigrov in muh" je samo v zadnjih petih letih bodisi zaradi korupcije bodisi nelojalnosti – najpogosteje pa zaradi kombinacije obojega – "padlo" več kot 150 visokih častnikov. Ko se je pred dnevi po skoraj poldrugem desetletju čistk, ki jih država ni videla vse od terorja Mao Zedonga, spustil zastor, je na odru obstal samo še Xi. Njegova oblast in vpliv sta absolutna, zvestoba novih kadrov pa zagotovljena z garantom strahu.

Vendar pa brutalna represija v kitajskih obrambnih podjetjih kaže presenetljivo mešano sliko: po eni strani čistke krepijo povpraševanje vlagateljev po delnicah, medtem ko njihove bilance slabijo. Zakaj?

Xijeva protikorupcijska kampanja, ki pogosto služi kot priročen vzvod za eliminacijo političnih tekmecev, še zdaleč ni omejena le na poveljniške kadre Ljudske obrambne vojske (PLA). Čistke, ki se z nihajočo intenzivnostjo vlečejo vse od začetka Xijeve vladavine, so zdesetkale vodstvene strukture v kitajskih obrambnih podjetjih, ki kotirajo na borzi, in jih pahnile v operativni krč.

Iztrebljanje črvov

Razsežnosti Xijevih čistk je praktično nemogoče realno oceniti, a javno dostopni podatki Centralne komisije za disciplinski nadzor (CCDI), osrednjega organa za boj proti korupciji na Kitajskem, razkrivajo, da je bilo doslej kaznovanih ali odstranjenih več deset tisoč vodilnih kadrov v državnih in paradržavnih podjetjih (SOE). Ta podjetja tvorijo hrbtenico sektorjev energije, financ, telekomunikacij in seveda proizvodnje orožja.

Iz podatkov komisije je mogoče razbrati, da je bilo zgolj med najvišjimi odstavljenimi uslužbenci več kot 150 ključnih vodstvenih kadrov. Poročila zahodnih opazovalcev so še bolj osupljiva. Ameriški urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (ODNI) navaja, da je bilo v zadnjem desetletju preiskanih skoraj pet milijonov ljudi, korupcije pa je bilo obsojenih kar 4,7 milijona uradnikov in poslovnežev.

 

Nedavno poročilo inštituta SIPRI o poslovanju kitajskih obrambnih podjetij nazorno kaže, kakšen realni učinek na poslovanje so imela leta famoznega Xijevega "socializma s kitajskimi značilnostmi". PLA je do začetka 21. stoletja upravljala s kar 20 tisoč podjetij v svoji lasti, zaradi česar je bila vojska notorično skorumpirana. Xi je ta obračun postavil na vrh prioritet svojega vladarskega mandata in leta 2012 napovedal vseobsežni boj: "Črvi na plano prilezejo šele po razpadu snovi."

Toda brutalnost in obseg sta kitajskemu vojaško-industrijskem kompleksu spodrezala noge. Prihodki največjih kitajskih proizvajalcev orožja, kot so AVIC, Norinco in proizvajalec vesoljske ter raketne opreme CASC, so se v letu 2024 močno znižali. Največji, kar 31-odstotni upad na 14 milijard dolarjev, je zabeležil prav gigant kopenske oborožitve Norinco.

Ne nazadnje je bil med žrtvami tudi general Zhang Youxia, podpredsednik Centralne vojaške komisije (CMC) in zadnji "rdeči aristokrat" v PLA, ki je v letih od 2012 do 2017 vodil ključni oddelek za razvoj in nabavo orožja dvomilijonske armade.

"Zhangove težave se niso pojavile čez noč. Že leta so krožile govorice, da je v težavah, ker je nadzoroval sistem javnih naročil PLA, ki je bil izhodišče nedavnih korupcijskih škandalov, vključno s smrtjo Li Shangfuja, Zhangovega nekdanjega namestnika," pojasnjuje Neil Thomas, sodelavec za kitajsko politiko v Centru za analizo Kitajske pri Inštitutu za azijsko družbeno politiko. Thomas dodaja, da je bil Zhang na nedavni paradi ob dnevu zmage nazorno degradiran, več njegovih nekdanjih sekretarjev pa je bilo v preteklosti že tarča preiskav.

Samo v zadnjih dveh letih je bilo po navedbah Bloomberga odstranjenih ali preiskanih najmanj 30 do 40 najvišjih funkcionarjev v strateških podjetjih, kot sta AVIC in CASC.

Vse poti vodijo na Tajvan

Xijevo kampanjo moramo zato gledati širše – kot katalizator prehoda vojaško-industrijskega kompleksa v naslednjo fazo razvoja, ki bo PLA tako tehnološko kot taktično postavil ob bok ameriški vojski.

"Kitajska že več kot desetletje razvija t. i. vojaško-civilno fuzijo, s katero se zabriše meja med civilnimi in vojaškimi inovacijami," ustroj obrambne industrije opisuje Rok Spruk, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. To pomeni, da se umetna inteligenca, hipersonična tehnologija, kvantno računalništvo in satelitska infrastruktura razvijajo hkrati za vojaško in civilno rabo, vse pod neposrednim nadzorom države in partije.

 

Strateški okvir krepitve izdatkov za armado je 15. petletni načrt, pri čemer analiza Goldman Sachsa iz začetka januarja napoveduje, da bo leto 2026 na Kitajskem v znamenju "tehnološke samozadostnosti" in "novih kakovostnih produktivnih sil". To so poleg tehnologij zelenega prehoda predvsem čipi, umetna inteligenca in druge napredne tehnologije. Analitiki banke sicer kitajskemu delniškemu trgu za letos napovedujejo 20-odstotno rast.

Prvi veliki test – in za mnoge tudi povod za zadnjo čistko – za usposobljenost PLA številni opazovalci postavljajo v leto 2027, ko ob ta obeležila 100-letnico obstoja. To naj bi bil po ocenah ameriških obveščevalcev mejnik, ki ga je Xi določil CMC, do katerega naj bi bila vojska sposobna izvesti zahtevni amfibijski napad na Tajvan. Popolna razvojna pariteta z ameriško vojsko pa je predvidena za leto 2049, ko bo Kitajska praznovala stoletnico obstoja ljudske republike.

"Xijeva čistka najvišjih kadrov verjetno kratkoročno slabi kitajske sposobnosti do Tajvana, dolgoročno pa jih krepi," o vplivu čistk na bojno sposobnost razmišlja Thomas. "Sčasoma bi lahko manj koruptivna, bolj zvesta in sposobnejša PLA postala verodostojnejše orodje za prisilo Tajpeja in odvračanje Washingtona. Modernizacija kitajske vojske se nadaljuje z veliko hitrostjo, vendar imeti napredno orožje ni enako kot ga znati učinkovito uporabljati," opozarja poznavalec in izpostavlja taktično nedoraslost armade.

Zaradi specifičnega ustroja kitajske obrambne industrije so delnice teh podjetij "pogosto reaktivne in (geo)politično občutljive", pravi Spruk. To je potrdilo tudi dogajanje na kitajskih borzah v dneh po sobotni čistki. Vest o brutalni odstranitvi najvišjih vojaških poveljnikov ni povzročila bega kapitala, kot bi ga pričakovali na zahodnih borzah, temveč nenaden skok tečajev vodilnih obrambnih podjetij.

Delnice letalskih in vesoljskih velikanov, kot sta AVIC Aviation Engine ter China Spacesat, so v torek prebile desetodstotne dnevne omejitve rasti, zaradi česar je bilo trgovanje z njimi celo začasno prekinjeno. Kasneje je prišlo do rahle korekcije, včeraj pa se je delnica znova odbila in zabeležila 2,45-odstotno rast. Referenčni indeks kitajske obrambne panoge CSI Defense je v začetnem valu po novici pridobil okoli pet odstotkov. Podobno se je za 1,8 odstotka podražila delnica AVIC Shenyang Aircraft ter za slab odstotek delnica ladjarja China CSSC Holdings.

Prav kitajski ladjedelniški sektor je posebna zgodba o uspehu, ki se mu po razvojnih načrtih mornarice PLA do leta 2035 napoveduje robustna rast. Decembrska ocena stanja vojne mornarice, ki jo je predstavil ameriški Pentagon, namreč kaže, da se bo dvema obstoječima letalonosilkama v prihodnjih desetih letih pridružilo kar šest novih. Kitajska bi s tem postala najmočnejša pomorska sila v zahodnem Pacifiku, kjer ameriška 7. flota svojo stalno prisotnost vzdržuje z eno samo letalonosilko.

 

Stimulativni konflikti

Pozitivna tržna reakcija nakazuje na prepričanje vlagateljev, da Xi z utrjevanjem lojalnosti vojske sočasno odstranjuje ozka grla, ki so kljub milijardnim vložkom do sedaj hromila tehnološki napredek armade in z njo povezanih podjetij.

Čeprav se s tem, kot trdi Thomas, teoretično povečuje možnost konflikta, pa paradoksalno prav obet aneksije Tajvana – ki bi ogrozila kar 5000 milijard dolarjev svetovne trgovine, ki letno pluje skozi Južnokitajsko morje – spodbuja rast tečajev obrambnih delnic. Po drugi strani je res, da oboroževalna tekma z ZDA, skupaj z naraščajočo verjetnostjo vojaške rešitve tajvanskega vprašanja, ki je prioriteta Xijeve dinastije, maje splošno zaupanje v kitajsko ekonomijo. "Dolgoročno bi lahko gospodarsko rast spodkopala naraščajoča geopolitična negotovost v zvezi s Tajvanom in tekmovanje v vojaškem oboroževanju z ZDA," je opozoril Jure Štimac, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.

Podoben skok tečajev kitajskih obrambnih družb, ki potrjujejo Sprukovo ugotovitev, da so velikani, kot sta AVIC in Norinco, del tako imenovanega strateškega kapitalizma, "kjer vojno tveganje ali konflikt spodbudi finančna pričakovanja", je obrambni sektor zabeležil maja lani, ko sta se v obmejnem incidentu spopadla Indija in Pakistan. Kitajska lovska letala J-10C in rakete PL-15 v sestavi pakistanske vojske so se v zračnih bojih izkazala za superiorne modernim francoskim lovcem rafale, ki jih indijskim oboroženim silam dobavlja koncern Dassault.

 

Delnica družbe AVIC, ki prek svoje hčerinske družbe Avic Chengdu Aircraft proizvaja lovce J-10C, je takrat pridobila dobrih 16 odstotkov. Podobno so se sredi decembra delnice obrambnih družb okrepile na račun najave obsežne pošiljke ameriškega orožja Tajvanu v vrednosti desetih milijard dolarjev. Referenčni obrambni indeks CSI je takrat pridobil več kot dva odstotka in se povzpel na dvomesečni vrh; vlagatelji so – podobno kot zdaj – reagirali na pričakovano povečanje domačih naročil kot odgovor na naraščajoča geopolitična tveganja.

Xijev strel v koleno

Vendar pa omenjena analiza SIPRI razkriva globoka razhajanja med optimizmom vlagateljev in realnim poslovanjem orožarskih podjetij. Če čistke v vojaško-industrijskem kompleksu krepijo delniške tečaje, imajo na bilance izrazito negativen učinek.

Prihodki največjih kitajskih vojaških podjetij so se leta 2024 zmanjšali za 10 odstotkov, medtem ko so se prihodki japonske konkurence – država je zaradi ekspanzionistične Kitajske v zadnjem času močno povečala svoj obrambni proračun – povečali za 40 odstotkov. V enakem obdobju so nemški obrambni velikani prihodke povečali za 36 odstotkov, ameriške družbe pa za 3,8 odstotka.

Raziskava je pokazala, da so kadrovske spremembe na čelu Norinca in CASC, povezane s korupcijo, sprožile obsežne vladne preglede in zamude pri projektih, dobave vojaških letal AVIC pa so se upočasnile.