Ljubljanska borza diha za ovratnik Zagrebu

Po več letih razmeroma umirjenega trgovanja sta tako Ljubljanska kot Zagrebška borza lani doživeli močan pospešek. Čeprav hrvaški trg po obsegu trgovanja ostaja največji v regiji in je lani ustvaril približno 31 milijonov evrov več prometa od slovenskega, se je razlika med borzama občutno zmanjšala, ob tem pa je slovenski del skupine Zagrebške borze ustvaril celo večji dobiček pred obdavčitvijo kot hrvaški segment.

Skupni promet na borzi v Ljubljani se je povečal za 65 odstotkov in dosegel 834,6 milijona evrov, medtem ko je v Zagrebu zrasel za kar 88 odstotkov, na 865,8 milijona evrov. V ozadju rasti so bili predvsem rekordni donosi delnic, večja aktivnost vlagateljev in vnovično prebujanje zanimanja za kapitalske trge v regiji.

Močna rast indeksa SBITOP, ki je lani presegel 50 odstotkov, se nadaljuje tudi letos, saj je v prvih petih mesecih pridobil približno petino vrednosti, pred izbruhom vojne med Izraelom in Iranom pa je dosegel tudi najvišjo raven v svoji zgodovini.

Lani se je število sklenjenih poslov povečalo za 16,7 odstotka, na 80.493. Največ prometa so ustvarile delnice prve kotacije, ki so prispevale več kot 800 milijonov evrov oziroma skoraj celoten promet na trgu. Med najbolj trgovanimi so bile delnice Krke, NLB in Petrola.

Kot je v intervjuju lani jeseni povedal prvi mož ljubljanske borze Marko Bombač, ni skrivnost, da če se povečuje promet, je to dobro tudi za borzo. 

Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 12 odstotkov, na 2,53 milijona evrov, čisti dobiček pa za 57 odstotkov, na 354 tisoč evrov. Borza je ob koncu leta ustvarila skoraj 3,4 milijona evrov kapitala in ostala brez finančnih dolgov. 

"Do leta 2028 želimo rasti dvakrat hitreje kot v minulih petih letih. Naši prihodki posredno kažejo na razvitost trga – večji prihodki pomenijo večjo zrelost trga," je povedal Bombač, k temu pa dodal, da bo treba že optimistično zastavljene cilje zdaj celo dvigniti.

Pomembna novost za slovenske vlagatelje je bila uvrstitev slovenskih delnic na platformo Interactive Brokers, pa tudi prihod novih ETF-skladov. Poleg tega je država nadaljevala izdaje ljudskih obveznic, ki so na trg privabile številne nove male vlagatelje. 

Lastnica Ljubljanske borze občutno povečala dobiček

Čeprav je bila rast Ljubljanske borze impresivna, ostaja Zagrebška borza po obsegu trgovanja večji trg. Lani je skupni promet dosegel 865,8 milijona evrov, kar je 88 odstotkov več kot leto prej. Promet v knjigi naročil se je povečal za 70 odstotkov na 602 milijona evrov, pri čemer je promet z delnicami dosegel 518 milijonov evrov.

Posebej izstopa rast blok poslov. Ti so lani ustvarili kar 263,5 milijona evrov prometa, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej. Samo blok promet z delnicami je poskočil za 170 odstotkov, na 247 milijonov evrov.

Hrvaški trg je bil v letu 2025 tudi precej aktivnejši pri novih uvrstitvah. Na borzo so vstopile družbe Ing-Grad, Žito in Tokić, poleg tega pa je bilo uvrščenih več obveznic, zakladnih menic in novih izdaj delnic. 

Ljubljanska borza je že od leta 2015 v stoodstotni lasti Zagrebške borze, zato sta obe družbi del iste skupine. Skupina Zagrebške borze je leta 2025 ustvarila 5,05 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 26,6 odstotka več kot leto prej.

Še izraziteje je rasla dobičkonosnost. EBITDA se je povečal za 128 odstotkov, na 876 tisoč evrov, čisti dobiček pa za 182 odstotkov, na 556 tisoč evrov. Glavni razlog za izboljšanje poslovanja je bil močna rast trgovanja na obeh trgih ter več novih uvrstitev finančnih instrumentov.

Prihodki od provizij in članarin, ki so neposredno povezani z obsegom trgovanja, so se povečali za 61 odstotkov, na 2,16 milijona evrov. Prihodki od uvrstitev novih instrumentov so zrasli za 48 odstotkov, prihodki od vzdrževanja kotacij pa za devet odstotkov.

 

Slovenski del skupine bolj dobičkonosen od hrvaškega

Čeprav hrvaški trg ustvarja več prometa in prihodkov, podatki skupine kažejo, da je slovenski segment leta 2025 ustvaril večji dobiček. Segment Slovenija je ustvaril 2,37 milijona evrov zunanjih prihodkov in 407 tisoč evrov dobička pred davki, medtem ko je hrvaški segment ustvaril 2,75 milijona evrov prihodkov in 325 tisoč evrov dobička pred davki.

To pomeni, da Ljubljanska borza ostaja pomemben del regionalne strategije Zagrebške borze, ki poleg Ljubljane vključuje tudi deleže v Makedonski borzi, družbi SEE Link ter evropskem projektu EuroCTP.

Vodstvi obeh borz ocenjujeta, da se ugodno poslovanje nadaljuje tudi v letu 2026. Ljubljanska borza ima za sabo rekordno rast indeksa SBITOP, Zagrebška borza pa poroča o nadaljevanju povečanega trgovanja že v prvem četrtletju tega leta.

Na hrvaški strani bodo med glavnimi projekti nadaljnja digitalizacija borznih storitev, razvoj ESG-produktov, uvedba možnosti kratke prodaje ter sodelovanje v projektu povezovanja srednje- in vzhodnoevropskih borz JUNCTUS.

Ljubljanska borza pa nadaljuje aktivnosti za povečanje likvidnosti trga, privabljanje novih vlagateljev in večjo prepoznavnost slovenskega kapitalskega trga v mednarodnem prostoru.