Kdo letos poganja rast domače borze? Pravne, ne fizične osebe

Na slovenskem kapitalskem trgu se v prvi polovici leta nadaljuje trend, ki traja že več kot desetletje – prevlada tujega kapitala. Po najnovejših podatkih strukture vlagateljev imajo tuje pravne osebe kar 52,9 odstotka lastništva, kar pomeni, da več kot polovica slovenskega trga kapitala ostaja v rokah tujih institucionalnih vlagateljev.

Medtem se delež domačih vlagateljev, tako fizičnih kot pravnih oseb, rahlo zmanjšuje, kažejo podatki Ljubljanske borze. Te prikazujejo, kako so se deleži domačih in tujih vlagateljev spreminjali pri delnicah iz prve kotacije v obdobju od leta 2010.

Domače fizične osebe so bile v zadnjih letih eden najaktivnejših segmentov vlagateljev, zlasti v obdobju nizkih obrestnih mer in močne borzne rasti po pandemiji. Leta 2023 so obvladovale 30,6 odstotka trga, v prvi polovici leta 2025 pa je njihov delež upadel na 26 odstotkov.

Domače pravne osebe – podjetja in institucionalni vlagatelji – pa rahlo povečujejo svoj delež. Po rekordno nizki ravni 16,4 odstotka v letu 2023 so se v prvi polovici 2025 povzpeli na 20,6 odstotka. To nakazuje ponovno zanimanje za domači trg, glede na medletno rast deleža pa so tudi največ prispevali k letošnji podražitvi delnic prve kotacije. Kljub temu delež ostaja precej pod ravnmi iz obdobja po finančni krizi, ko je znašal približno 30 odstotkov.

Tuji vlagatelji ohranjajo prevlado

Tuje pravne osebe – predvsem tuji investicijski skladi in finančne institucije – že od leta 2016 obvladujejo več kot polovico slovenskega trga kapitala. Njihov delež se v letu 2025 še dodatno krepi in znaša 52,88 odstotka, kar pomeni rahlo povečanje glede na 2024, ko je znašal 52,54 odstotka.

Slovenija tako ostaja privlačna destinacija za tuje institucionalne vlagatelje, zlasti zaradi stabilnih dobičkov borznih družb, ugodne dividendne politike in relativno nizke volatilnosti tečajev. Ti vlagatelji pogosto sledijo strategijam dolgoročnega donosa, kar daje trgu določeno stabilnost.

Tuje fizične osebe ostajajo zanemarljiv dejavnik. Njihov delež v lastništvu slovenskih vrednostnih papirjev znaša le 0,48 odstotka, kar potrjuje, da slovenski trg ostaja premajhen in premalo likviden, da bi pritegnil večje število manjših tujih vlagateljev.

Izgubljena priložnost domačega kapitala

Struktura lastništva na slovenskem trgu razkriva dolgotrajno strukturno težavo: šibkost domačih institucionalnih vlagateljev, zlasti pokojninskih in vzajemnih skladov. Ti bi lahko imeli ključno vlogo pri ohranjanju domačega lastništva in stabilnosti trga. Zakaj na domačem borznem parketu sredstev ne plemeniti več institucionalnih vlagateljev, smo razmišljali v tem članku.

Analitiki opozarjajo, da odsotnost močnih domačih institucionalnih igralcev dolgoročno pomeni tudi izgubo vpliva slovenskega kapitala na upravljanje največjih domačih podjetij. Po drugi strani pa prevlada tujcev prinaša prednosti v obliki večje profesionalizacije trga in dostopa do mednarodnega kapitala.

"Večja je prisotnost institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski in vzajemni skladi ter zavarovalnice, bolj je trg likviden, odporen, predvidljiv in sposoben financirati rast podjetij," poudarjajo na finančnem ministrstvu. Ti vlagatelji so po njihovem mnenju ključni, ker so po svoji naravi dolgoročni, saj zbirajo sredstva z namenom izplačila prihodnjih obveznosti, kot so pokojnine in zavarovalne police.

"Ker kupujejo vrednostne papirje za dolgotrajno zadržanje, ustvarjajo stalno in predvidljivo povpraševanje, kar bistveno povečuje likvidnost trga – omogoča lažje trgovanje z večjimi paketi in pospešuje učinkovito pridobivanje kapitala podjetij (npr. z IPO)," menijo na ministrstvu. Hkrati močna in stabilna baza domačega kapitala (domači institucionalni skladi) deluje kot stabilizacijski dejavnik, ki zmanjšuje odziv na kratkoročne šoke ali umik tujega kapitala in s tem lahko krepi stabilnost trga ter zmanjšuje cenovna nihanja.

Čeprav se struktura vlagateljev na Ljubljanski borzi vse bolj preveša v korist tujim pravnim osebam, država prek Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kada, Zpiza in SID banke še naprej ostaja med največjimi institucionalnimi lastniki. Državni kapital je še zlasti močno prisoten v energetskem, infrastrukturnem in finančnem sektorju – v družbah, kot so Petrol, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in NLB, kjer država (neposredno ali posredno) obvladuje od 20 do 60 odstotkov lastništva.

Krka izrazito slovenska družba, kdo še razkriva svoje delničarje?

Poleg Krke podrobneje o lastniški strukturi v letnih in medletnih poročilih podrobneje poročajo tudi Zavarovalnica Triglav, Petrol in Telekom Slovenije. Omenjene borzne družbe so v prvi polovici leta 2025 glede na 2024 ohranile stabilno lastniško strukturo, kljub temu pa se med podjetji kažejo izrazite razlike v deležih domačih in tujih vlagateljev.

Krka ostaja ena redkih velikih družb na Ljubljanski borzi, kjer domači vlagatelji – fizične in pravne osebe ter država – obvladujejo skoraj 75 odstotkov kapitala. V prvem polletju 2025 se je delež mednarodnih vlagateljev znižal za 1,1 odstotne točke, kar bi lahko odražalo nižjo aktivnost tujih institucionalnih vlagateljev ali prerazporejanje naložb po globalnem sektorju farmacije. Na drugi strani je za malenkost, 0,2 odstotne točke, porasel delež slovenskih fizičnih oseb, ki si lastijo 41,7 odstotka novomeškega farmacevta.

V Petrolu se je od konca leta 2024 do sredine 2025 struktura lastništva komaj kaj spremenila. Največjo skupino predstavljajo tuje pravne osebe s 30,1-odstotnim deležem, sledijo fizične osebe (domače in tuje) z 22,2 odstotka delnic. Število delnic v njihovi lasti se je glede na konec leta 2024 malenkost povečalo, a je sprememba tako majhna, da se v deležu ne odrazi. Podobno velja za slovenske pravne osebe.

Telekom Slovenije ima še naprej eno najbolj centraliziranih lastniških struktur na domačem trgu, saj država prek SDH in Kapitalske družbe skupaj obvladuje 70-odstotni delež. Domače in tuje fizične osebe imajo skupaj 14,2 odstotka, ta delež pa se je glede na konec 2024 zmanjšal za 0,23 odstotne točke. Tuje pravne osebe si lastijo 7,84 odstotka, njihov delež pa je porasel največ, in sicer za 0,36 odstotne točke.

Zavarovalnica Triglav je imela konec junija 2025 8.442 delničarjev iz 30 držav. Mednarodni delničarji so imeli 14,7 odstotka lastništva, kar je 1,2 odstotne točke manj kot konec leta 2024.
Slovenski institucionalni vlagatelji so okrepili delež na 8,6 odstotka (+0,8 odstotne točke), medtem ko so slovenske fizične osebe povečale svoj delež na 14,2 odstotka (+0,4 odstotne točke).

Opomba: V članku so predstavljeni deleži lastništva posameznih skupin vlagateljev, izraženi v odstotkih. Podatki se ne nanašajo na število delničarjev ali na število delnic.