Borzni pregled: Wall Streetova najljubša stava se začenja lomiti

Teden rekordov na newyorških borzah se je v petek končal z rdečo streznitvijo. Indeksi so zdrsnili zaradi razprodaje tehnoloških delnic in rasti donosnosti obveznic. Petkovo poročilo o ameriškem trgu dela je pokazalo, da se je število novih delovnih mest zunaj kmetijstva povečalo za 172 tisoč, medtem ko so analitiki pričakovali rast za 88 tisoč. Na trgu so takoj oživele stave, da bo ameriška centralna banka (Fed) na naslednjem zasedanju znova zvišala obrestne mere.

Ob tem so trg preplavile skrbi glede vzdržnosti in dolgoživosti razcveta umetne inteligence. Usklajen padec delnic, obveznic in kriptovalut je bil največji udarec za trge v zadnjih mesecih. Bikovski trend je sicer trajal vse od konca marca, ko so se resneje začela pogajanja o koncu vojne med ZDA in Iranom. V zadnjem času pa se krepi zaskrbljenost glede trajnosti rasti, ki jo je poganjala umetna inteligenca. Dolar je po objavi podatkov o zaposlenosti pridobil, saj so trgi spet stavili na bolj restriktivno denarno politiko Feda.

Delnice umetne inteligence pod največjim pritiskom

Sprememba pričakovanj glede politike Feda je sovpadala z velikim padcem delnic podjetij, povezanih z umetno inteligenco, ki so v zadnjih mesecih poganjale rast trgov. Naraščajoča zaskrbljenost glede visokih vrednotenj je indeks S&P 500 potisnila v negativno območje, kjer je izgubil 2,6 odstotka. Indeksu tako ni uspelo zaključiti desetega zaporednega tedna rasti.

Tehnološki indeks Nasdaq se je potopil za skoraj pet odstotkov, kar je največ po aprilu 2025. Indeks proizvajalcev čipov je izgubil deset odstotkov vrednosti, pri čemer je izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije.

Škoda sicer ni bila enakomerno porazdeljena. Po analizi družbe Yahoo Finance je sektor polprevodnikov v petek izgubil približno 1,2 bilijona dolarjev tržne vrednosti, pri čemer je deset največjih podjetij prispevalo kar 923 milijard dolarjev skupnih izgub.

Razprodaja tehnoloških delnic je sledila sicer uspešni sezoni poslovnih rezultatov podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Med največjimi poraženci so bili proizvajalci čipov Micron, Intel, Cisco in Nvidia. Delnice tehnoloških velikanov za podatkovne centre, kot so Meta, Amazon in Microsoft, pa so zabeležile nekoliko zmernejše izgube.

Broadcom sprožil verižno reakcijo

Težave so se začele v sredo zvečer, ko je Broadcom ob objavi četrtletnih rezultatov razočaral vlagatelje s svojimi napovedmi poslovanja. To je v četrtek sprožilo razprodajo delnic, ki jo je petkovo močno poročilo o zaposlenosti še dodatno okrepilo, je poročal Fortune.

Evropski trgi teden zaključili v rdečem

Evropske delnice so v petek trgovanje zaključile z rahlim padcem, na kar je vplivala mešanica geopolitičnih pomislekov in šibkejših gospodarskih podatkov. Vlagatelji so ocenjevali posledice dogajanja na Bližnjem vzhodu in možnosti za rast v evroobmočju.

Nemški indeks DAX je izgubil 0,62 odstotka, medtem ko se je Euro Stoxx 50 pocenil za 0,7 odstotka. Opazne izgube je zabeležil tehnološki sektor. Med večjimi poraženci je bil Infineon, katerega delnice so v petek upadle za 9,11 odstotka, kar je dodatno obremenilo oba glavna evropska indeksa. Francoski indeks CAC 40 je izgubil 0,32 odstotka, pri čemer so delnice podjetja STMicroelectronics zdrsnile za 5,82 odstotka.

Bitcoin pod 60 tisoč dolarjev

Vse več strahu je tudi na trgu kriptovalut. Najbolj priljubljena kriptovaluta bitcoin je med vikendom zdrsnila pod 60 tisoč dolarjev, kar je najnižja vrednost po oktobru 2024. V Bloombergu so zapisali, da je bitcoin iz ljubljenca trgov po izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa postal žrtev hitro spreminjajoče se špekulativne krajine.

Kriptovaluta se je v soboto zjutraj spustila do 59.101 dolarja, preden si je opomogla in znova presegla mejo 60 tisoč dolarjev. Od oktobra, ko je bitcoin dosegel 126 tisoč dolarjev, je izgubil več kot polovico vrednosti. Bitcoin je zdaj vreden manj kot ob Trumpovem prihodu v Belo hišo.

Tudi širše ozadje postaja manj ugodno za kriptoskupnost. Večji del zadnjega desetletja so imele kriptovalute privilegirano mesto med tveganimi naložbami. Danes se denar, ki je nekoč skoraj samodejno stekal v kriptovalute, vse bolj razpršuje med širši nabor špekulativnih sredstev, medtem ko je umetna inteligenca postala nova osrednja zgodba tehnoloških trgov, še piše Bloomberg.

Prizaneseno ni bilo niti manjšim kriptovalutam. Ether je izgubil 13 odstotkov vrednosti in zdrsnil na najnižjo raven po aprilu 2025. XRP, Solana in Dogecoin so izgubili več kot pet odstotkov.

Nafta pod pritiskom zaradi Irana

ZDA in Iran sta se pred vikendom še naprej prepirala glede morebitnega premirja. Konflikt se približuje stotemu dnevu. V Teheranu vztrajajo pri svojem vplivu nad Hormuško ožino, ki ostaja ena ključnih točk svetovne trgovine z nafto.

Cene nafte so v petek padle, saj so trgovci pridobili več zaupanja, da je nov večji konflikt med ZDA in Iranom manj verjeten, je poročal Bloomberg.

Terminske pogodbe za nafto brent so se pocenile za dva odstotka in zaključile pri 93 dolarjih za sod. V prejšnji seji se je cena severnomorske nafte znižala še za dodatnih 2,84 odstotka. Ameriška zahodnoteksaška nafta WTI je končala pri 90,5 dolarja za sod, kar pomeni 2,69-odstotni padec. Dan prej se je pocenila za 3,1 odstotka.

Trump je v petek pod vprašaj postavljal pomen višjih cen nafte, ki so vplivale tudi na dražji bencin. ''Ljudje so mislili, da bo veliko huje. Danes smo bili pri 96 dolarjih za sod, ljudje pa so pričakovali, da bi cena lahko dosegla 300 dolarjev za sod,'' je dejal.

Vlagatelji čakajo inflacijske podatke

Vlagatelji bodo v prihodnjem tednu pozorni predvsem na novo inflacijsko poročilo v ZDA in morebitne signale Feda glede nadaljnje denarne politike. Trg zdaj vse manj verjame v hitro znižanje obrestnih mer, kar dodatno povečuje pritisk na tehnološke delnice in bolj tvegana sredstva.