Sedem borz iz Srednje Evrope in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) so včeraj uradno potrdili prizadevanje za okrepitev pri razvoju regionalnih kapitalskih trgov, je Ljubljanska borza objavila preko Seonet. Predstavniki borz iz Bratislave, Budimpešte, Bukarešte, Sofija, Ljubljane, Varšave, Zagreba so skupaj z EBRD podpisali Memorandum o sodelovanju. Kaj ta prinaša vlagateljem? Kako bo to potekalo v praksi?
Še lani smo pisali, da je povezovanje borz regije Adria misija nemogoče zaradi različnih valut, zakonodaj, regulacij ... a očitno, kjer je volja, je tudi moč. V novo sklenjenem borznem zavezništvu sicer ni vseh borz iz naše regije, sta pa ljubljanska in zagrebška.
"Dobro delujoč kapitalski trg, z borzo kot osrednjim elementom, je ključnega pomena za rast gospodarstva in njegovo odpornost. Tak trg namreč spodbuja inovacije in transparentnost z učinkovito alokacijo kapitala podjetjem, ki potrebujejo sredstva za nadaljnji razvoj, in ima pomembno vlogo tudi pri spodbujanju dobrega korporativnega upravljanja. Zato je dobro delujoč lokalni kapitalski trg v najboljšem interesu vseh gospodarstev," pojasnjuje Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze in eden od podpisnikov memoranduma.
Preberi še
Poslovanje Ljubljanske in Zagrebške borze pod črto: Indeksi navzgor, dobiček navzdol
Lanski prihodki Ljubljanske borze so se zmanjšali predvsem zaradi manjših prihodkov od provizij in članarin.
09.05.2024
Hrvaške pokojnine so naložene v slovenske blue chipe, kaj pa slovenske?
Med največje naložbe pokojninskih skladov življenjskega cikla se uvrščajo kotirajoči indeksni skladi.
25.03.2024
So stroški ljubljanske borze res tako visoki?
Točen znesek razkrivajo v Pozavarovalnici Sava, kjer neposredni stroški letno znašajo 33 tisoč evrov.
01.08.2023
Disrupcija na trgu brokerjev: Do domačih blue chipov za le en evro
Nedavno je storitve trgovanja z vrednostnimi papirji Slovencem ponudila tudi nemška platforma Trade Republic.
10.11.2022
Rešitev za nelikvidnost kapitalskega trga skupna balkanska borza?
Po prometu je bila lani v regiji Adria največja ljubljanska borza.
25.04.2023
Borze vrednostnih papirjev v srednjeevropski regiji imajo ključno vlogo pri razvoju ekosistema lokalnih kapitalskih trgov.
Globalni kapitalski trgi v zadnjih desetletjih beležijo kontinuirano rast. Trg lastniškega kapitala se je od leta 2003 skoraj potrojil, pozitiven trend pa se pričakuje tudi v prihodnjih 10 letih. Epicenter te rasti je bil in naj bi tudi ostal v razvitih gospodarstvih, predvsem v ZDA in azijskih trgih. Po drugi strani veljajo za kapitalske trge v srednji in jugovzhodni Evropi občutno nižje stopnje rasti. Glavni vzrok za to je fragmentiranost kapitalskih trgov v regiji, kar vpliva tudi na visoke operativne stroške, nižje investicije iz tujine, nižjo privlačnost za podjetja, ki sredstva iščejo na lokalnem trgu, ter omejitve pri razvoju produktov in tehnologij, pojasnjuje Bombač.
Kaj prinaša borzno zavezništvo?
Krepitev razvoja regionalnih kapitalskih trgov in regionalnega sodelovanja, povečanje sredstev za rast in inovacije v pozni fazi, ustvarjanje dodatnih priložnosti za financiranje podjetij, poenostavitev in integracijo čezmejnih poslovnih procesov za udeležence trga ter povečanje udeležbe vlagateljev za rast premoženja gospodinjstev, naštevajo v dopisu. Največja težava lokalnih borz je nizka likvidnost, smo že večkrat pisalo. Nizka likvidnost pomeni tudi večje tveganje za vlagatelje.
"Koristi glede integracije na kapitalskih trgih niso nove, nenazadnje je to skladno z idejo unije kapitalskih trgov," pravi Bombač. Integracija borz je sicer trend, ki je že dlje časa prisoten, v Evropi sta dobro poznana primera Euronext in Nasdaq, še dodaja sogovornik. "Izkušnje iz preteklih (ne)povezovanj sicer kažejo, da integracija deluje, ko temelji na močnih lokalnih ekosistemih in na tesnem sodelovanju lokalnih trgov kot enakovrednih partnerjev, ki izkoristijo prednosti skupne in enotne infrastrukture ter pravil," dodaja.
Kako bo to sodelovanje potekalo?
Namen memoranduma je spodbujati regionalno sodelovanje pri opredeljevanju in izvajanju ključnih pobud za pospeševanje razvoja regionalnih kapitalskih trgov, pri čemer vsaka borza deluje kot enakovreden partner, pojasnjujejo. Ključna področja vključujejo širitev primarnih trgov, krepitev institucionalnega okvira za dolgoročno varčevanje gospodinjstev, spodbujanje sodelovanja malih vlagateljev, spodbujanje razvoja novih tehnologij, povečanje učinkovitosti infrastrukture regionalnega kapitalskega trga in izmenjavo najboljših praks, so še zapisali.
Kaj pa časovnica?
Ključno vprašanje pri tovrstnih zavezništvih, ki so zaenkrat zapisana na papirju, pa je, kdaj bodo zaživeli v praksi. "Časovnico je v tej fazi težko napovedati, saj gre še za zelo zgodnjo fazo," priznava Bombač. Čeprav gre v tem primeru za sodelovanje, pa izkušnje iz povezovanja baltskih borz, ki je trajalo od začetka tisočletja do leta 2008, kažejo, da gre pri podobnih prizadevanjih za dlje trajajoč proces, še dodaja.